Nov prepir med Hrvati in Italijani zaradi imen 'prošek' in 'prosecco'

Hrvaška je že drugič začela postopek priznavanja blagovne znamke, potem ko je Italiji leta 2013 uspelo blokirati prvi poskus, češ da je beseda prošek preveč podobna besedi prosecco. Hrvaški vinarji se sicer strinjajo, da sta besedi podobni, vendar trdijo, da potrošniki med vini zlahka ločijo, poroča Index.hr.

Prošek, ki je izdelan iz rozin, izvira iz Dalmacije, ki ji je med letoma 1420 in 1797 vladala Beneška republika. "Benetke so bile nekoč prestolnica mojega otoka, zato je to skoraj kot bitka proti Benečanom. Očitno je, da med obema jezikoma obstaja podobnost," pravi vinar iz Jelse na Hvaru Ivo Duboković, ki pa je prepričan, da bi tudi tujec, če bi ga povprašali o obeh vinih, vedel, da gre za dve različni besedi. "Kar zadeva izdelek, je prošek podoben vin santu, prosecco pa belemu penečemu vinu," meni Duboković.

Spor med poimenovanjem vina prišel tudi do Evropske komisije

Proizvajalci prošeka trdijo, da je njihovo vino staro več kot 2000 let, a tudi italijanski prosecco ima dolgo zgodovino. Predsednik beneške province Luca Zaia zato pravi, da je treba prosecco braniti na vseh ravneh. "Prosecco ima svojo identiteto, škandalozno je, da Evropa dovoljuje izvajanje takšnih ukrepov," je dejal Zaia.

Evropski poslanec Tonino Picula je včeraj evropskega komisarja za kmetijstvo opozoril na večkratne italijanske poskuse sabotaže zaščite pristnosti hrvaškega desertnega vina prošeka, za katere je pojasnil, da nimajo nič skupnega z italijanskim proseccom. Komisarju Januszu Wojciechowskemu je v pismu pojasnil razlike med obema vinoma in izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija hrvaški avtohtoni izdelek zaščitila pred italijansko sabotažo.

"Prošek je tradicionalno hrvaško desertno vino, ki ga pridelujejo iz posušenega grozdja naših tradicionalnih sort bogdanuša, maraština in vugava v srednji in južni Dalmaciji in v okusu, vrsti grozdja ali tehnologiji pridelave nima nobene povezave z italijanskim proseccom, ki je industrijsko polnjen s CO2 plinom, da pridejo do penine," v pismu pojasnjuje hrvaški evropski poslanec.

Picula poudarja, da med vini ni nikakršne podobnosti, razen v imenu. Opozarja tudi, da so hrvaški vinarji doslej resnično izkazovali dobro voljo in pripravljenost na kompromise, s tem, da so dodali pridevnik ’dalmatinsko’, da bi tako še bolj razlikovali med imeni že tako različnih vin.

Picula: Obtožbe o imitaciji žaljive

V pismu Wojciechowskemu je poudaril, da gre za še en poskus močne italijanske vinske industrije, da bi preprečila prizadevanja Hrvaške, da kot članica Evropske unije v celoti zaščiti enega svojih avtohtonih tradicionalnih izdelkov. "Žal smo znova priča negativnim interpretacijam uveljavljenih in veliko večjih italijanskih proizvajalcev, ki nasprotujejo objavi hrvaške zahteve za zaščito v Uradnem listu EU," piše v pismu.

Nadaljeval je, da komentarji o podobnosti imen hrvaškega prošeka in italijanskega penečega vina ter domnevne imitacije preprosto ne temeljijo na dejstvih. "Nasprotno, obtožbe imitacije so dokaj žaljive za našo tradicijo in naše vinarje," je dejal Picula.

"Prosecco je penina, medtem ko je prošek sladko vino in ne vsebuje nobene sorte grozdja. Prosecco se proizvaja v velikih industrijskih količinah, medtem ko se prošek proizvaja v majhnih količinah v hrvaški regiji Dalmacija. S proseccom nima skupne ne proizvodnje, ne cenovnega razpona in ne kategorizacije," pojasnjuje Picula v svojem nagovoru Komisiji.

Evropski poslanec pričakuje, da bo Komisija omogočila zaščito prošeka. "Evropska zaščita tradicionalnega vinarstva kot dela naše kulturne dediščine in najboljših kmetijskih praks je ključnega pomena, zlasti za manjše države članice v teh težkih časih," je dejal Picula.

Picula je avgusta 2013 Komisijo pozval, naj razjasni razmere okoli prošeka in opozoril na obstoj številnih zgodovinskih in tehnoloških argumentov, da hrvaško in italijansko vino nista enaka izdelka, torej da gre za avtohtone hrvaške izdelke, katerih proizvodnja je rezultat stoletja tradicije in geografskega izvora.