Volilna udeležba v drugem krogu volitev je bila po poročanju tujih tiskovnih agencij visoka, okoli 70-odstotna. Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini. Babiš je Pavla skušal prikazati kot vojnega hujskača. Pozval je tudi k pogovorom z Moskvo in napovedal, da Poljski v primeru napada ne bo pomagal z vojaki. S tem je požel kar nekaj kritik doma in v tujini.
Vodja liberalno-konservativne češke vlade Petr Fiala je danes Pavlu že čestital za zmago kot "kandidatu civilne družbe in demokratičnih vrednot, ki jih zastopa". Poudaril je, da je to že tretji poraz Babiša in njegove populistične stranke Ano po parlamentarnih in regionalnih volitvah leta 2021. Ocenil je, da je bil njegov poraz posledica "najbolj odvratne kampanje, v kateri je populizem združil z ekstremizmom". "Vesel sem, da je zmagal kandidat, ki si prizadeva za poenotenje mnenj in umiritev sporov," je dodal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
8,3 milijona volilnih upravičencev na Češkem je tokrat tretjič v zgodovini neposredno volilo predsednika države. Pred tem je češkega oz. češkoslovaškega predsednika volil parlament. Sedanji predsednik Miloš Zeman, ki se mu bo 8. marca iztekel drugi predsedniški mandat, ni več mogel kandidirati za položaj.
Opazovalci zdaj ne pričakujejo samo menjave generacij, temveč tudi spremembo sloga na Praškem gradu, sedežu predsednika. "Moje geslo je: sodelovanje, spodobnost in normalna komunikacija," je napovedal Pavel, ki ocenjuje, da je to tisto, kar je na Češkem v zadnjih letih zelo primanjkovalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Čeprav je njegova vloga večinoma protokolarna, češki predsednik tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Novi predsednik države bo položaj prevzel v času rekordne inflacije v srednjeevropski članici EU in Nata ter velikih javnofinančnih primanjkljajev, povezanih z vojno v Ukrajini.
Pavel se je rodil 1. novembra 1961 v kraju Plana na severovzhodu tedanje Češkoslovaške blizu meje z Nemčijo. Obiskoval je vojaško gimnazijo in vojaško univerzo. Po vstopu v komunistično partijo se je začela njegova kariera v vojski strmo vzpenjati. Prav komunistično preteklost mu nekateri Čehi zamerijo, na očitke o tem pa odgovarja, da je bilo članstvo v partiji v njegovi družini nekaj normalnega ter da tedaj ni imel dovolj informacij in izkušenj, da bi ocenil zločinsko naravo komunističnega režima.
Pomembno vlogo v njegovi karieri je imelo sodelovanje v mirovnih silah Unprofor v Bosni in Hercegovini, kjer je bil elitni padalec, njegova enota pa je leta 1993 rešila skupino francoskih vojakov. Po vstopu Češke v zvezo Nato leta 1999 je Pavel tri leta delal v regionalnem poveljstvu zavezništva na Nizozemskem. Kasneje je magistriral iz mednarodnih odnosov na King's Collegeu v Londonu, nato je bil načelnik generalštaba češke vojske.
Leta 2015 je bil imenovan za poveljnika vojaškega odbora zveze Nato, najvišjega vojaškega organa zavezništva. Dobitnik vrste vojaških odlikovanj, med drugim ameriškega reda legije za zasluge in francoskega vojnega križa, se je leta 2018 upokojil. Po njegovi upokojitvi so se v medijih začela pojavljati ugibanja, da bi lahko v prihodnosti kandidiral za predsednika. Sprva je zanikal takšne ambicije, junija lani pa je končno napovedal svojo kandidaturo.
Ob izbruhu pandemije covida-19 je Pavel ustanovil pobudo Skupaj močnejši za reševanje različnih kriz in pomoč ljudem v stiski. Tudi Pavlova druga žena Eva Pavlova je vojakinja. Ima dva sinova iz prejšnjega zakona s soprogo Hano in posvojenko.
V prostem času moški atletske postave z gostimi sivimi lasmi in brado rad potuje, smuča, fotografira in bere, njegova posebna strast pa je vožnja z motorjem.
Pavel je obljubil, da bo v primeru izvolitve za predsednika vzpostavil red v državi članici EU z 10,5 milijona prebivalcev. "Ne morem prezreti dejstva, da ljudje tukaj vse bolj občutijo kaos, nered in negotovost. Da je država nekako prenehala delovati," je Pavel zapisal na spletni strani svoje kampanje. "To moramo spremeniti. Igrati moramo po pravilih, ki bodo veljala za vse enako," je dodal.
V volilni kampanji je tudi podprl vojaško pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo in poudarjal, da bi morebitna zmaga Rusije pomenila veliko tveganje.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.