Delamo vse, kar je v naši moči, da bi civilistom omogočili odhod iz obleganega mesta Mariupol, je zjutraj sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
Prekinitev ognja naj bi začela veljati danes ob 10. uri, civiliste pa so nameravali evakuirati na zahod. "Da bi ta humanitarna operacija uspela, pa predlagamo, da se izvede v neposrednem sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce in Mednarodnim odborom Rdečega križa," je v sredo zvečer sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.
Dogovorjena sta bila tudi dva humanitarna koridorja v mestih Melitopol in Enerhodar v regiji Zaporožje, ki ju prav tako zasedajo ruske enote. Evakuacijskim kolonam iz treh mest bi se lahko pridružili ljudje z osebnimi avtomobili. "Naša vojska zagotavlja popolno prekinitev ognja," je dejala Vereščukova.
A do evakuacij tudi danes ni prišlo, saj je bil konvoj avtobusov zaustavljen na ruski kontrolni točki, poroča CNN.
Ukrajinska in ruska stran sta sicer že večkrat skušali vzpostaviti humanitarne koridorje za umik iz Mariupola, ki so ga ruske sile medtem že praktično zravnale z zemljo. A iz mesta se je lahko umaknilo le nekaj sto ljudi, nato pa je bil prekršen dogovor o prekinitvi ognja, za kar sta strani obtoževali druga drugo. Poleg tega so Rusi omogočali umik le na svojo stran, ne pa na ukrajinsko.
Zelenski: Ne verjamemo nikomur
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru dejal, da se Ukrajina pripravlja na novo rusko ofenzivo na vzhodu države. "V Donbasu se kopičijo ruske čete za nove napade. In na to se pripravljamo," je sporočil. Izrazil je skepso do izjav Rusije v pogajanjih o zmanjšanju vojaških operacij okoli prestolnice Kijeva in mesta Černigov. "Ne verjamemo nikomur – ne zaupamo nobenim lepim besednim konstrukcijam," je dejal Zelenski.
Dejal je, da ni razloga, da bi verjeli v napoved Rusije, da bo zmanjšala vojaško aktivnost v bližini teh mest, saj so ruske sile dan po tem, ko so dale te obljube, nadaljevale obstreljevanje tako Kijeva kot Černigova. Zelenski je znova potrdil ukrajinsko zavezanost cilju, da zaščiti svoje ozemlje, in dejal: "Ničemur se ne bomo odrekli. In borili se bomo za vsak meter svoje zemlje, za vsakega človeka."
Zelenski je danes nagovoril tudi avstralske, nizozemske in belgijske poslance. Nizozemsko je pozval, naj bojkotirajo ruski izvoz energije, v nagovoru avstralskega parlamenta je dejal, da so za povečanje pritiska na Rusijo potrebne nove strožje sankcije, Belgijo pa je obtožil trgovanja z diamanti iz Rusije.
Ruske in proruske sile na vzhodu Ukrajine nadaljujejo z ofenzivo
Proruski separatisti v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine zatrjujejo, da imajo pod nadzorom skoraj celotno regijo Lugansk in več kot polovico regije Doneck, potem ko je Moskva v sredo to ozemlje, združeno pod imenom Donbas, označila za svoj glavni vojaški cilj.
Rusija je samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk kot samostojni priznala tik pred invazijo na Ukrajino. Pred tem so separatisti, ki se proti ukrajinski vojski sicer borijo že od ruskega zavzema polotoka Krim leta 2014, v vsaki od regij nadzorovali približno tretjino ozemlja.
"Z 31. marcem zjutraj je bilo osvobojenih več kot 90 odstotkov ozemlja Ljudske republike Lugansk," je zunanje ministrstvo samooklicane republike danes sporočilo na Telegramu. Vodja ljudske republike Doneck Denis Pušilin je medtem za rusko tiskovno agencijo Tass v sredo dejal, da je "približno 55 do 60 odstotkov" ozemlja regije Doneck pod ruskim nadzorom.
V tej regiji se med drugim nahaja tudi oblegano mesto Mariupol. Čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki je v Mariupol poslal večje število čečenskih borcev, je danes na Telegramu sporočil, da je "90 do 95 odstotkov" tega strateškega pristaniškega mesta pod ruskim nadzorom.
Ruske sile medtem nadaljujejo z napadi na vzhodu Ukrajine in so prevzele nadzor nad naseljem Zolota Niva jugozahodno od Donecka, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Po njegovih besedah so ruske enote v sredo napredovale šest kilometrov in ubile do 60 pripadnikov sovražnikovih sil. Podatkov ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva je bilo z bombardiranjem uničenih 53 ukrajinskih vojaških ciljev, vključno z raketnimi sistemi ter skladišči streliva in orožja. Konašenkov je ob tem potrdil uničenje štirih skladišč goriva v mestih Dnipro in Novomoskovsk ter dveh drugih mestih, ki so oskrbovala ukrajinsko vojsko na območju Donbasa. Uničenje skladišč je po navedbah dpa potrdil tudi regionalni svet v Dnipru.
Stoltenberg: Ruske sile v Ukrajini se ne umikajo, ampak premeščajo
Da se ruske sile ne umikajo, ampak premeščajo, je danes opozoril tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je skliceval na obveščevalne podatke zavezništva. "Naši obveščevalni podatki kažejo, da se ruske sile ne umikajo, ampak premeščajo," je Stoltenberg povedal glede napovedi zmanjšanja ruske prisotnosti v okolici Kijeva in severa Ukrajine. Poudaril je, da je ruska stran že v preteklosti večkrat lagala o tem, kaj namerava storiti.
Ruske sile skušajo po njegovih besedah prerazporediti, ponovno opremiti in okrepiti ofenzivo na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine. "Obenem ohranjajo pritisk na Kijev in druga mesta. Tako da pričakujemo dodatne ofenzive, ki bodo prinesle še več trpljenja," je generalni sekretar povedal na predstavitvi letnega poročila zavezništva za leto 2021.
"Rusija mora končati to nesmiselno vojno. Umakniti vse svoje sile. In v dobri veri sodelovati v pogovorih," je ob tem pozval Stoltenberg. Glede pogovorov je sicer dejal, da je na ruski strani malo pripravljenosti za politično rešitev. "Vidimo nadaljevanje vojaške invazije na Ukrajino, obstreljevanje mest," je povedal.
Stoltenberg je sicer danes poudaril, da "se je naše varnostno okolje v zadnjih mesecih dramatično poslabšalo". "Brutalna invazija predsednika (Vladimirja) Putina je šok. Vendar ni presenečenje," je še dejal.
Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato so članice zavezništva skozi leta izurile "več deset tisoč ukrajinskih vojakov", jim zagotovile sodobno opremo in podpirale reforme. "Ukrajinske sile so zdaj večje, bolje opremljene, bolje izurjene in bolje vodene kot kadarkoli prej," je povedal in dodal, da to izkoriščajo na frontnih črtah. Ob tem je izpostavil predvsem pogum in odločnost Ukrajincev.
Zagotovil je, da bodo članice zavezništva Ukrajini zagotavljale orožje, dokler bo treba. Ukrajina namreč bije vojno za svobodo, demokracijo, za naše skupne vrednote, je poudaril.
Bela hiša: Svetovalci Putinu ne povedo resnice
Bela hiša medtem trdi, da ruskega predsednika Vladimirja Putina zavajajo lastni svetovalci, ki mu zaradi strahu ne povedo resnice o poteku vojne v Ukrajini. Tiskovna predstavnica Bele hiše Kate Bedingfield je dejala, da imajo ZDA informacije, da Putin "čuti, da ga je ruska vojska zavedla", kar je povzročilo "vztrajno napetost med Putinom in njegovim vojaškim vodstvom".
"Putinova vojna je bila strateška napaka, zaradi katere je Rusija zdaj šibkejša in vse bolj izolirana na svetovnem prizorišču," je povedala Bedingfieldova in dodala, da Putin prav tako ni obveščen o celotnem vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo.
Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu pa se zdi, kot da se je Putin "samoizoliral". "Obstaja nekaj indicev, da je nekatere svoje svetovalce odpustil ali jim celo odredil hišni pripor. V tem trenutku temu ne želim posvečati preveč pozornosti, ker nimamo trdnih dokazov za to."
Medtem britanska obveščevalna služba pravi, da so ruske enote v Ukrajini demoralizirane, nimajo opreme in nočejo izvajati ukazov. Jeremy Fleming, vodja britanske kibernetske obveščevalne agencije GCHQ, je dejal, da so ruske enote sabotirale lastno opremo in pomotoma sestrelile lastno letalo.
V Kremlju pa so tovrstna poročila zahodnih obveščevalnih agencij odločno zavrnili. "To kaže, da niti ameriško zunanje ministrstvo niti Pentagon nimata pravih informacij o tem, kaj se dogaja v Kremlju," je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
"Preprosto ne razumejo. Ne razumejo predsednika Putina, ne razumejo mehanizma naših odločitev in našega načina dela," je še dejal Peskov. "To ni samo sramota. To nas skrbi. Tako popolno nerazumevanje lahko vodi le do slabih odločitev, ki imajo lahko strašne posledice," je dodal.
