Sprejet dogovor na COP28: 'Omemba fosilnih goriv je zgodovinska'

Po maratonskih pogovorih so države na mednarodni podnebni konferenci ZN v Dubaju le sprejele dogovor, poroča BBC. Ko je predsedujoči konferenci Sultan Al Džaber razglasil, da je dogovor sprejet, so njegove besede v dvorani pozdravili s stoječimi ovacijami. Z dogovorom so se uradno strinjale vse države, a kot je po razglasitvi za BBC opozorila delegatka Samoe, v času sprejemanja dogovora sploh ni bila prisotna v dvorani: "Nisem hotela motiti stoječih ovacij, a sem zmedena.  To odločitev ste sprejeli, ko predstavniki  otokov nismo bili prisotni."  Al Džaber je zatrdil, da so se z otoškimi državami posvetovali in nadaljeval. 

 Komisar Evropske unije za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra je, kot poroča BBC, ocenil, da je sprejeti dogovor izjemnega pomena: "Prvič v 30 letih bi lahko dosegli začetek konca fosilnih goriv,". Pravi, da načrt predstavlja "zelo pomemben korak k zagotavljanju cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija." Dodal je še, da so pogajanja uspela združiti številne države z velikimi pomisleki.  

Po besedah podnebnega odposlanca ZDA Johna Kerryja dokument, čeprav ne odraža stališč držav v celoti, pošilja zelo močan signal svetu, da se moramo držati cilja in segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija, temu pa prilagoditi tudi nacionalne ukrepe. Kot zgodovinsko je označil navedbo glede fosilnih goriv. "Prvič odločitev poziva k prehodu od fosilnih goriv, da do leta 2050 dosežemo neto ničelne vrednosti emisij. Želeli pa bi si jasnejših navedb glede doseganja njihovih najvišjih vrednosti," je dodal in napovedal, da nameravajo ZDA skupaj s Kitajsko posodobiti dolgoročne podnebne strategije, k temu pa vabijo tudi druge države.

Španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera Rodriguez, sicer tudi predsedujoča delegaciji ministrov EU, pa je priznala, da je pri zagotavljanju podnebne pravičnosti še vedno potrebna angažiranost držav. Hkrati današnjo odločitev vidi kot pomemben korak naprej in skupno zavezo držav, ki bo prinesla veliko v trenutnem kritičnem desetletju.

Medtem pa je, kot poroča BBC, vzdušje med nevladniki, aktivisti in strokovnjaki, ki so sprejem dogovora spremljali v drugi dvorani precej manj optimistično: "Tukaj ni zadonel aplavz, ko so razglasili odločitev."  Direktorica nevladne organizacije Climate Action Network Europe, Chiara Martinelli, je ocenila: "Medtem ko današnji osnutek sicer nakazuje podporo znanosti, da v prihodnosti ni prostora za fosilna goriva, še vedno ne zagotavlja hitrosti opuščanja fosilnih goriv, ki jo resnično potrebujemo."  Številni so presenečeni, kako hitro je bil sprejet končni dogovor, glede na to, da imajo številne države še vedno pomisleke. 

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil predstavnik Svetovnega inštituta za vire David Waskow, je prepoznavanje vloge vseh fosilnih goriv, ki ustvarijo tri četrtine vseh emisij toplogrednih plinov, nekaj, kar se v procesu podnebnih pogajanj do zdaj še ni zgodilo. Za pozitivno je označil tudi določitev točnega časovnega okvirja. Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) namreč poudarja, da je treba za ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija emisije zmanjšati za skoraj polovico do leta 2030. Ob tem ga vendarle skrbi, da se poziv nanaša samo na prehod od fosilnih goriv v energetskem sektorju, pri tem pa izpušča druge sektorje, ki pomembno onesnažujejo okolje (denimo proizvodnja plastike in gnojil). Waskow sicer pozdravlja še zavezo k potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti do leta 2030. Za to se je sicer na začetku COP28 zavzelo več kot 130 držav s pridružitvijo prostovoljni obljubi.

Na vrzeli pri zavezah glede fosilnih goriv je opozorila tudi Jean Su iz Centra za biološko raznovrstnost. Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi priznavanja vloge "prehodnih goriv", za katerimi se skriva proizvodnja zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv.

Da je današnja odločitev na COP28 začetek konca dobe fosilnih goriv, pa meni Dave Jones iz organizacije Ember. O zavezi glede povečanja zmogljivosti obnovljivih virov in energetske učinkovitosti je dejal, da je "svet prvič prepoznal obseg ambicij, potrebnih za izgradnjo novih sistemov čiste energije v tem desetletju". Po njegovi oceni lahko samo na ta način zagotovimo hitro zmanjšanje porabe fosilnih goriv v tem desetletju.

'Dogovor je dokaz, da upravljanje na področju podnebnih sprememb na globalni ravni še deluje'

Ena od ključnih točk zaključnega dogovora o globalnem pregledu stanja je, da sproža nepovraten in pospešen prehod od fosilnih goriv, je izid komentirala glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek. Kot je povedala, danes dosežen dogovor ohranja cilj omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija še vedno na dosegu roke. "Pot naprej vodi do strmega zmanjšanja emisij, kar je jasno zapisano v dokumentu in to vsekakor tudi pozdravljamo," je ocenila.

V Dubaj so po njenih besedah prispeli s ciljem, da bi čim bolj ambiciozno zaključili prvi globalni pregled stanja izvajanja leta 2015 sprejetega pariškega sporazuma. "Menim, da lahko danes potrdimo, da upravljanje na področju podnebnih sprememb na globalni ravni deluje in prav tako tudi pariški sporazum," je dodala.

Po njenih besedah dokument med drugim dviga lestvico na področju prilagajanja na podnebne spremembe in krepi odpornost, hkrati pa usmerja k podnebnemu odpornemu financiranju. Odgovarja tudi na več pomembnih vsebin, kot je na zahtevo po odzivu na izgube in škode zaradi podnebnih sprememb. Kot je spomnila, je bil v zvezi s tem že na prvi dan konference ustanovljen poseben sklad za izgube in škode, v katerega je denar že prispevala tudi Slovenija.

Kot zelo pozitivno stvar v vsebini dokumenta vidi tudi zavezo k zniževanju metana in ne samo ogljikovega dioksida. Za EU pa je "velika zmaga" potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030, v kar je bilo vloženih veliko diplomatskih naporov, ter pospešena odprava neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne naslavljajo pravičnega energetskega prehoda in energetske revščine.

V luči kompleksnosti vsebin, ki so bile obravnavane na letošnjem COP28, je po oceni Kobilškove predsedstvo konference ves čas delovalo transparentno in vključujoče. Kljub temu, da so bile otoške države na današnji plenarni seji kritične do al Džaberja, pa Kobilškova ocenjuje, da je v zadnjih dveh tednih zelo aktivno sodeloval z vsemi državami. Aktivna vključenost predsedujočega glede na njene izkušnje z drugih podnebnih konferenc namreč ni "tako zelo samoumevna". "Na ta način predsedujoča država res pokaže neko vodilno vlogo," je poudarila in dodala, da so pod črto dogodek izpeljali zelo uspešno.

Kumer: Nekje je treba začeti

Zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru na podnebni konferenci ZN po besedah ministra za okolje Bojana Kumra ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli, da določene države dogovora ne bi blokirale. Omemba fosilnih goriv je zgodovinska. "Res je, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti," je dejal. 

Nikoli v zgodovini podnebnih konferenc se ni zgodilo, da bi v besedilih omenjali fosilna goriva, je opomnil. "Ključen dosežek je, da smo dosegli, da bomo hitro, še v tem desetletju začeli obravnavati in pa zmanjševati posledice podnebnih kriz," je še dejal. Med ostalimi je izpostavil odločitev o dokončni vzpostavitvi finančnega sklada za izgube in škode ter določitev lokacije naslednje podnebne konference COP29. Gostil jo bo Azerbajdžan. "To je dobra osnova, na kateri bo treba še graditi," je ocenil Kumer in dodal, da je EU skupaj s predsedstvom konference odigrala eno ključnih vlog za sprejem dogovora.

Besedilo poziva k prehodu od fosilnih goriv

Vodstvo konference je v primerjavi z vsebino ponedeljkovega osnutka ponudilo ambicioznejši dokument, predvsem kar zadeva področje blaženja podnebnih sprememb oziroma usode fosilnih goriv. Kljub temu pa države EU in otoške države z njim ne morejo biti v celoti zadovoljne, saj so si prizadevale za odpravo fosilnih goriv. 

Besedilo tokrat poziva k prehodu od fosilnih goriv v energetskih sistemih na pravičen in urejen način ter pospeševanju ukrepov v tem kritičnem desetletju, da bi do leta 2050 v skladu z izsledki znanosti dosegli neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.

Obenem državam predlaga tudi ukrepanje v smeri postopnega zmanjševanja uporabe energije iz premoga, ki ne uporablja tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika. Na drugi strani pa ne predlaga zmanjševanje uporabe energije iz premoga, ki uporablja navedene tehnologije, glede katerih okoljevarstveniki opozarjajo na številna zavajanja, ko je govora o njihovih učinkih.

Besedilo poziva tudi k "čimprejšnji odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne naslavljajo energetske revščine ali pravičnega prehoda".

Prvi odzivi na novo objavljeno različico osnutka končnega dogovora so različni. Države EU in otoške države z njim ne morejo biti v celoti zadovoljne, saj so si prizadevale za odpravo fosilnih goriv. Ob tem prav tako ni konkretno določene časovnice, do kdaj naj bi se prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih dejansko zgodil.

Nestrinjanje z vsebino osnutka so na jutranjem protestu izrazili mladi okoljski aktivisti. Stephen Cornelius iz naravovarstvene organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF) pa je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem popolne odprave fosilnih goriv, a hkrati priznal, da osnutek dogovora "predstavlja pomemben trenutek".

O vsebini novo predstavljenega osnutka so medtem v jutranjih urah po lokalnem času potekala nova usklajevanja, države pa so se v dopoldanskem času sestale na plenarne seji, namenjeni potrjevanju končnih dokumentov.