Kako se tihotapci drog infiltrirajo v evropska pristanišča?

Evropska pomorska pristanišča vsako leto pretovorijo približno 90 milijonov zabojnikov, vendar jih oblasti uspejo pregledati le od 2 do 10 odstotkov. To predstavlja velik izziv za organe kazenskega pregona in idealno priložnost za kriminalne združbe, ki za svoja kriminalna dejanja potrebujejo dostop do logističnih središč. 

Europol v svojem danes objavljenem poročilu ocenjuje, da so pristanišča, ki se soočajo z največjim številom zlorab, v belgijskem Antwerpnu, nemškem Hamburgu in nizozemskem Rotterdamu. V zadnjih nekaj letih je bilo samo skozi pristanišča v Antwerpnu in Rotterdamu pretovorjenih najmanj 200 ton kokaina. Belgijska policija je lani v Antwerpnu zasegla rekordnih 109,9 tone kokaina, nizozemska pa v pristaniščih Rotterdam in Vlissingen 52,5 tone.

Nov modus operandi – metoda zamenjave

Kot pojasnjujejo pri Europolu, so tihotapci droge v zabojnikih doslej tihotapili na način, po katerem je sodelavec tolpe v izvornem pristanišču v zabojnik namestil droge, na cilju pa je nekdo ob odpiranju zabojnika te droge na skrivaj vzel. V zadnjih letih pa opažajo vedno pogostejšo uporabo t. i. metode zamenjave, pri kateri med potovanjem tihotapci prestavijo droge iz zabojnika države nečlanice EU v zabojnik države članice EU, saj zabojnike v notranji trgovini redkeje nadzorujejo.

Tihotapci uporabljajo tudi metodo podvajanja zabojnikov, pri čemer izvirni zabojnik med prevozom po pristanišču nadomestijo z drugim, identičnim zabojnikom, ki ima enako registracijsko številko kot izvirni zabojnik. Vsem trem načinom zlorab je skupno to, da morajo imeti izkušene tihotapce in podkupiti zaposlene. Korupcija osebja ladijskih družb, pristaniških delavcev, uvoznikov, transportnih podjetij in celo predstavnikov organov pregona je torej pomemben del njihovega načina delovanja.

Digitalizacija tihotapcem omogoča tudi prestrezanje registracijskih številk brez sodelovanja uslužbencev v pristaniščih, zaradi česar je treba po ocenah Europola okrepiti kibernetsko varnost v pristaniščih v EU.

Stranski učinek – porast nasilja

Stranski učinek kriminalnih operacij v pristaniščih in s tem povezanega rivalstva je tudi nasilje. To se iz velikih pristanišč pogosto razširi na ulice okoliških mest, kjer poteka tekmovanje za distribucijo drog. V začetku leta je tako v belgijskem mestu Antwerpen v spopadu med tolpami umrla enajstletnica.

"Poročilo Europola o kriminalnih mrežah v pristaniščih ponazarja, s čim se spopadamo. Razkriva prefinjenost kriminalnih mamilarskih združb, njihovo moč in divjaštvo. Kriminalne združbe tesno sodelujejo, da bi se izognile varnosti na kopenskih mejah, na letališčih in v pristaniščih. V mislih imajo samo eno stvar – dobiček. Trgovci z mamili spodbujajo koruptivna dejanja – včasih s podkupovanjem, včasih z ustrahovanjem," je povedala izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle. 

Priporočila – izmenjava informacij in tesnejše sodelovanje

Izmenjava informacij vodi do poglobljenega znanja, ki je po njenem mnenju najučinkovitejše orožje proti organiziranemu kriminalu. "Učinkovit odgovor na to, s čimer se soočamo, je tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem in to poročilo je del izgradnje tega skupnega boja. Da bi okrepili sisteme v boju proti kriminalnim dejavnostim, ki jih opisuje to poročilo, sodelujemo z organi na vseh ravneh," je še dodala.

Med glavnimi priporočili so v poročilu navedli, da je treba dodatno okrepiti mednarodno izmenjavo informacij glede dejavnosti kriminalnih združb v pristaniščih z Europolom in med državami članicami EU. Stalno pozornost je treba nameniti vključevanju varnostnih elementov v načrtovanje pristaniške infrastrukture. Predlagajo pa tudi izvajanje javnih partnerstev za vključitev vseh pristaniških akterjev, ki so bistveni za boj proti infiltraciji kriminalnih združb v pristaniščih EU.