Nov preboj v medicini: uspešno presadili prašičjo ledvico v človeško telo

Znanstveniki po celem svetu se trudijo, da bi se naučili, kako uporabiti živalske organe za reševanje človeških življenj, telesa, darovana za raziskave, pa so izjemna vaja. Najnovejši poskus, ki ga je objavila newyorška univerza Langone Health, pomeni najdaljše delovanje prašičje ledvice pri človeku, čeprav umrlem – in še ni konec. Raziskovalci bodo delovanje ledvice spremljali še drugi mesec.

"Imamo gensko urejeno prašičjo ledvico, ki pri človeku preživi več kot mesec dni," je novinarjem povedal direktor Inštituta za transplantacijo Univerze New York Langone Robert Montgomery. Dodal je, da so rezultati "dodatno zagotovilo" za vse prihodnje študije na živih bolnikih, poroča AP.

Poskusi presaditve z živali na človeka ali ksenotransplantacije so bili desetletja neuspešni, saj je imunski sistem ljudi napadal tuje tkivo. Zdaj raziskovalci uporabljajo prašiče, ki so gensko spremenjeni tako, da njihovi organi bolje ustrezajo človeškim telesom. Prašičja ledvica je bila gensko spremenjena tako, da so izpustili gen, ki proizvaja biomolekule, ki jih človeški imunski sistemi napadajo in zavračajo.

"Zdaj smo zbrali več dokazov, ki kažejo, da je vsaj pri ledvicah lahko samo odstranitev gena, ki sproži hiperakutno zavrnitev, dovolj – skupaj s klinično odobrenimi imunosupresivi – za uspešno upravljanje presaditve pri človeku za optimalno delovanje, potencialno dolgoročno," je pojasnil Montgomery.

"Izgleda še bolje kot človeška ledvica," je 14. julija dejal Montgomery, ko je ledvico umrlega moškega nadomestil z eno ledvico iz gensko spremenjenega prašiča in opazoval, kako je ta takoj začela proizvajati urin.

Znanstveniki se borijo, da bi presaditve med vrstami lahko pomagale pri zagotavljanju pomoči številnim ljudem, ki čakajo na organe, ki bi jim lahko rešili življenje, a jih žal veliko tega ne dočaka. Samo v ZDA trenutno potrebuje presaditev organov več kot 103.000 ljudi, od tega 88.000 ljudi potrebuje ledvice. Na tisoče ljudi vsako leto umre med čakanjem.

Znanstveniki upajo, da bodo sčasoma dosegli dovolj velik napredek, da bodo lahko živalske organe uporabljali za reševanje živih ljudi, trupla, darovana za znanstvene raziskave, pa imajo pomembno vlogo pri raziskavah in poskusih. Tokrat je bilo uporabljeno telo 57-letnega moškega, njegova družina pa se je odločila, da ga podari znanosti.