Uredba o upravljanju azila in migracij ter uredba o azilnih postopkih predstavljata glavna stebra reforme azilnega sistema, je poudarila švedska ministrica po zasedanju.
"Poleg tega sta ključna za dobro ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo. Gre za zakonodajna predloga, ki sta osrednja dela skupne evropske politike na področju upravljanja migracij, ki temelji na evropskih vrednotah in mednarodnem pravu," je še dejala.
Predlog uredbe o upravljanju azila in migracij bi glede na stališče Sveta, ki so ga danes s kvalificirano večino potrdili ministri, izboljšal delovanje t. i. dublinskih pravil, je zagotovila ministrica.
T. i. mehanizem obvezne solidarnosti, ki ga predvideva pogajalsko izhodišče držav članic, bi zagotovil skupno podporo članicam, ki so najbolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Na dolgi rok pa bi imele koristi vse države. S tem mehanizmom bi zmanjšali število sekundarnih migracij, manj obremenjene članice, ki bi prispevale vanj, pa bi lahko izbirale med različnimi možnostmi solidarnosti, je pojasnila Malmer Stenergard.
Manj obremenjene članice bi lahko sprejele določeno število prosilcev za azil iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Če tega ne bi želele storiti, pa bi po besedah švedske ministrice plačale znesek v višini 20.000 evrov na prosilca za azil, je dejala. Kako bi to plačilo izvedli, še ni določeno.
Stališče o predlogu uredbe o azilnih postopkih, ki so ga deloma dorekli že decembra lani, pa medtem predvideva enostavnejše in učinkovitejše postopke, je še povedala švedska ministrica. Obenem bodo zagotovljene varovalke za prosilce za azil.
"Našli smo kompromis, ki bi zagotovil hitre, pravične in učinkovite postopke za prosilce, ki najverjetneje ne potrebujejo mednarodne zaščite. Obenem pa bi zagotovili, da ta naloga ne bi preveč obremenjevala držav članic na zunanjih mejah," je poudarila švedska ministrica.
Ena od ključnih novosti je po njenih besedah obvezen postopek na meji, v okviru katerih bi na zunanjih mejah opravili hitro oceno prošenj državljanov tistih držav, za katere je stopnja odobritve nizka. Tako bi hitro zavrnili tiste, ki niso upravičeni do bivanja v Evropi, s čimer bi preprečili zlorabe azilnih postopkov, je povedala.
Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je že med zasedanjem napovedal podporo obema pogajalskima izhodiščema, vključno z zgoraj omenjenim solidarnostnim mehanizmom. Zdaj se bo Svet EU o predlogih teh dveh uredb pogajal z Evropskim parlamentom, ki je svoja pogajalska izhodišča že sprejel.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se kljub temu, da ima parlament precej drugačna stališča, ne boji pogajanj. Prepričana je, da jim bo tudi tokrat uspelo doseči dogovor.
"Čaka nas še nekaj korakov, da bo zakonodaja povsem dokončana. Vendar mislim, da je jasno, da smo naredili velik napredek v gradnji zaupanja. Današnja odločitev zagotovo kaže, da med državami članicami vlada zaupanje, pa tudi duh solidarnosti in sodelovanja," je povedala Johansson.
Glede nasprotovanja določenih držav članic - dve sta glasovali proti, štiri pa so se glasovanja vzdržale - je povedala, da je to nekaj običajnega. "Zakonodaja na koncu velja za vse, komisija pa je varuhinja pogodb, ki zagotavlja, da se zakonodaja izvaja," je poudarila komisarka.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.