"Današnja izmenjava mnenj je močno prispevala k napredku v pogajanjih o krizni uredbi, ki je ključna v ciljni ravnini pogajanj o paktu o migracijah in azilu," je povedal Grande-Marlaska, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Pojasnil je, da velika večina držav članic podpira zadnjo različico besedila stališča Sveta o uredbi. Dogovor pričakuje v naslednjih dneh.
Prepričanje, da se bo članicam uspelo dogovoriti v nekaj dneh, je izrazila tudi evropska komisarka Johansson. Poudarila je, da ni več velikih preprek.
Na zasedanju se je po neuradnih informacijah zapletlo predvsem zaradi nesoglasij med Nemčijo in Italijo. Berlin je pogajanja doslej blokiral, ker se ni strinjal s tem, da bi lahko države članice, ki bi se soočile z migrantskim pritiskom, znižale standarde njihove oskrbe. Nemčija je zdaj popustila, vendar pa naj se s predlogom po novem ne bi strinjala Italija.
Trenutnemu predlogu sicer nasprotujeta Madžarska in Poljska, glasovanja pa bi se vzdržale Slovaška, Nizozemska, Češka in Avstrija, navajajo viri pri EU.
Za potrditev je potrebna kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU. Slovenija po besedah ministra Boštjana Poklukarja predlog podpira.
Države bi lahko podaljšale časovno obdobje pridržanja migrantov na zunanji meji
Krizna uredba vključuje možnosti odstopanja od drugih pravil iz pakta o migracijah in azilu v primeru, da se katera od članic znajde pod velikim migracijskim pritiskom. Ta članica bi lahko podaljšala časovno obdobje pridržanja migrantov na zunanji meji, pa tudi znižala standarde v migrantskih centrih. Poleg tega bi se hitreje sprožil solidarnostni mehanizem za premeščanje migrantov v druge države.
Splošni pristop o uredbi bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom. Ta je zaradi nesoglasij med članicami glede krizne uredbe prekinil pogajanja o dveh drugih predlogih iz pakta o migracijah in azilu. Če bodo torej v prihodnjih dneh članice dosegle dogovor, bo to lahko privedlo tudi do nadaljevanja pogajanj o celotnem paktu.

Poklukar: Notranji nadzor Avstrije je nezakonit ukrep
"Ne, notranji nadzor Republike Avstrije je še vedno nesorazmeren ukrep. Pravzaprav je tudi nezakonit ukrep," je minister odgovoril na vprašanje, kako gleda na navedbe Evropske komisije, da se je stanje v zvezi z avstrijskim nadzorom na meji s Slovenijo izboljšalo.
Pri tem je spomnil na 15-kilometrske kolone pred karavanškim predorom, v katerih so poleti stali tudi avtomobili avstrijskih družin.
"Notranja kontrola v tem trenutku res ni potrebna," je dejal Poklukar. Število nezakonitih prehodov slovenske meje z Avstrijo je namreč zanemarljivo nizko. Avstrijski nadzor poleg tega po ministrovih besedah povzroča tudi veliko gospodarsko škodo.
"Čudi me, da Evropska komisija, tudi gospa komisarka (Ylva Johansson), na ta ukrep ne gleda tako kot mi v Sloveniji," je poudaril.
Komisarka za notranje zadeve Johansson je vztrajala, da poročila, ki jih prejema, kažejo, da državi napredujeta pri iskanju boljših načinov, ki bi nadomestili nadzor na notranji meji. To bo kasneje predstavljeno tudi v uradnem poročilu, je povedala. Slovenijo je ob tem označila za eno od članic, ki so najbolj prizadete zaradi nadzora na notranjih mejah.
Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Dunaj uvedel leta 2015 na vrhuncu begunske krize. Od takrat ga na vsakih šest mesecev podaljšuje, pri čemer se trenutno podaljšanje izteče sredi novembra. Po neuradnih informacijah ga bodo podaljšali še za pol leta.
V Bruslju so sicer ta teden navedli, da je glede nadzora na meji med Avstrijo prišlo do določenega izboljšanja. Pri tem so izpostavili tesnejše sodelovanje oblasti, pa tudi zmanjšanje števila sistematičnih pregledov.
Kot je znano, Slovenija beleži močan porast nezakonitih prehodov meje s Hrvaško, zaradi česar je policija v sredo okrepila nadzor ob meji. Izvaja ga v obliki začasnih nadzornih točk, pri čemer ne gre za začasni nadzor na notranji schengenski meji, kakršnega Avstrija izvaja na meji s Slovenijo.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.