Želja po pozornosti? Turisti želijo v 'pekel': 'Ne bomo vas reševali'

Želja po ogledu aktivnega vulkana je med obiskovalci močna, tudi Schram, ki je zadolžen za varnost obiskovalcev na območju, priznava veličastnost prizora, ki sicer za domačine predstavlja pekel. "Veliko turistov, ki pridejo na Islandijo, še nikoli ni videlo lave od blizu," pravi.

Obisk Grindavika je zaradi tveganja možen le na lastno odgovornost, še posebej otrokom obisk odsvetujejo. Tla še vedno oddajajo paro, le meter pod površjem pa so kamnine vroče do 800 stopinj Celzija. Znanstveniki budno spremljajo dogajanje in pričakujejo nov izbruh v naslednjem mesecu ali dveh.

Schram pravi, da bi bila večina mesta pod lavo, če območje okoli Grindavika ne bi bilo zavarovano z ogradami. "Ni težko razumeti, zakaj ljudi to zanima," dodaja.

Trenutno se v Grindavik odpravi okoli 50 obiskovalcev na dan, poroča Guardian. 

Gre pa za mesto duhov, saj se je mestna skupnost, ki je nekoč štela 3800 prebivalcev, zaradi naravnih nesreč morala razseliti.

Medtem ko prejšnji izbruhi, kot je bil izbruh vulkana Fagradalsfjall leta 2021, niso predstavljali nevarnosti za življenje, so dogodki v zadnjem letu za prebivalce Grindavika prinesli težke posledice. V januarju je izginil Ludvik Petursson, star 50 let, ko je zapolnjeval razpoke v tleh, iskanje so po več dneh opustili.

Ko je Observer februarja obiskal Grindavik, so morali obiskovalci za vstop pokazati posebne QR kode, po mestu pa so se vozili policijski in selitveni kombiji. Prebivalci so pospravljali svoje domove, stavbe so bile nestabilne in povsod so bile globoke razpoke. Ljudem so svetovali uporabo mask za zaščito pred močnim vonjem po žveplovem dioksidu. 

Maske niso več potrebne, nekateri prebivalci in podjetja pa so ostali, vključno z ribogojnicami, vendar je prihodnost mesta negotova, saj je 90 odstotkov nepremičnin odkupila vlada, pričakujejo nadaljnje izbruhe. 

Gostišče Grindavik je med redkimi, ki je ponovno odprlo svoja vrata, čeprav so se lastniki morali sami izseliti iz mesta in so se v zadnjem letu selili kar šestkrat. Svojim gostom ponujajo obisk bližnjih lavinih polj za "bližnje srečanje s surovo islandsko pokrajino".

Turistični urad pravi, da je bil od ponovnega odprtja opazen stalen pritok turistov in domačinov v mesto, a je zaradi nepredvidljivosti izbruhov težko razvijati vulkanski turizem kot atrakcijo. Lokalni operater v Grindaviku ponuja vodene oglede mesta in poudarja spremembe pred in po evakuaciji.

Vendar islandski turistični urad opozarja, da tisti, ki kljubujejo uradnim navodilom in zaidejo iz dovoljenih poti, ne morejo pričakovati pomoči. Njihov varnostni strokovnjak Dagbjartur Brynjarsson pravi, da nekateri kljubujejo varnostnim ukrepom zaradi želje po pozornosti na družbenih omrežjih. "Nekateri, večinoma tujci, se sprehajajo čez svežo lavo in se približujejo kraterju. Če se kaj zgodi, nihče ne bo prišel po vas," opozarja Brynjarsson.