Objavili skriti dokument, ZDA nasprotujejo razkosanju BiH

O obstoju spornega dokumenta, ki naj bi ga Janez Janša poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, so najprej poročali bosanski mediji. Informacije o potezi vrha slovenske politike in obstoju dokumenta so v BiH dvignile veliko prahu, zato je bila na pogovor na sedež predsedništva BiH poklicana tudi slovenska veleposlanica Zorica Bukinac. Ta je sicer potrdila, da se politika Slovenije do Bosne in Hercegovine ni spremenila ter da naša država podpira evropsko pot Bosne in Hercegovine.  

Za pojasnila glede obstoja dokumenta, smo se obrnili na Evropski svet, Evropsko komisijo in tudi slovensko zunanje ministrstvo, vendar potrdila nismo dobili, prav tako pa ga nihče ni zanikal. Danes pa je portal Necenzurirano objavil dokument, ki potrjuje mnoge predhodne navedbe. V Michelovem kabinetu naj bi t. i. non-paper z naslovom "Zahodni Balkan – pot naprej" prejeli že februarja. Kot navaja portal, uradno ni znano, kdo je avtor, del vsebine naj bi spisali v Budimpešti, Janšev kabinet pa je sodeloval pri njegovem pošiljanju. 

Dokument – gre torej za neformalni predlog rešitve teritorialnih napetosti na Balkanu – spreminjanje državnih meja osmišlja okrog "nerešenih nacionalnih vprašanj Srbov, Albancev in Hrvatov", ki sta jih obe jugoslovanski državi v 20. stoletju mirili in prikrivali. Zaradi vprašanj, ki jih daytonski sporazum ni dokončno razrešil, si je težko predstavljati evropsko prihodnost za Srbijo in Kosovo, medtem ko je članstvo v EU za BiH nedosegljivo, navaja dokument. "Razmere je izkoristila Turčija, ki je močno povečala svoj vpliv v BiH in Severni Makedoniji. Z izjemo Turčije ter nekaj lokalnih politikov in njihovih privržencev, ki so se osebno okoristili na račun kaosa in nedelujočih inštitucij, nihče ni zadovoljen s situacijo v BiH." 

Avtorji dokumenta ocenjujejo, da imajo Srbija, Hrvaška in Albanija v tem trenutku stabilne vlade ter da so njihovi izvoljeni predstavniki sposobni sprejemati strateške odločitve.

Rešitev: razkosanje BiH in priključitev Kosova Albaniji

Rešitve za nastalo situacijo, ki so zapisane v dokumentu, se ujemajo z našim predhodnim poročanjem. Kosovo bi se združilo z Albanijo, saj si tega želi 95 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva, prav tako pa je po navedbah dokumenta meja med Albanijo in Kosovom praktično neobstoječa. Srbski del Kosova pa bi po modelu Južne Tirolske dobil poseben status. Večji del Republike Srbske bi se združil s Srbijo, kar bi "v veliki meri razrešilo srbsko nacionalno vprašanje". V tem primeru, tako dokument, bi bila Srbija pripravljena podpreti združitev Kosova z Albanijo.

Rešitev hrvaškega nacionalnega vprašanja bi sledila s priključitvijo večinskih hrvaških kantonov v BiH Hrvaški ali pa z dodelitvijo posebnega statusa hrvaškemu delu BiH (po zgledu Južne Tirolske). "Bošnjaki bi tako dobili neodvisno delujočo državo in bi v celoti prevzeli odgovornost zanjo. Organizirali bi referendum, na katerem bi prebivalci izbirali med prihodnostjo v EU ali zunaj EU pod dežnikom Turčije." 

Po oceni avtorjev za zdaj prepričljiva večina Bošnjakov podpira evropsko perspektivo, vendar bi se zaradi "kaotičnih razmere ter vse močnejšega vpliva Turčije in radikalnega islama razmere  v naslednjem desetletju utegnile  drastično poslabšati".

Dokument v peti točki omenja sodelovanje EU z drugimi iniciativami, kot je Pobuda treh morij, pri zagonu obsežnega gospodarskega programa za stabilizacijo, izboljšanje infrastrukture, energetsko povezanost in okoljsko rehabilitacijo regije. "Po sprejetju in ratifikaciji vseh potrebnih bilateralnih odločitev v regiji bi se pospešili postopki pridruževanja EU in Natu."

Kot piše v dokumenti, odločevalci v regiji že preverjajo možnosti za uresničitev načrta. To sicer pojasnjuje poizvedovanje slovenskega predsednika Boruta Pahorja med člani predsedstva BiH o tem, ali so pripravljeni na mirno razformiranje države, ki ga je potrdil član predsedstva Željko Komšić. Prav tako naj bi že preverjali podporo načrtu med odločevalci v mednarodni skupnosti. Med koraki je omenjena tudi "priprava celovitega komunikacijskega programa, s katerim bi načrt predstavili javnosti ob upoštevanju vzdušja v različnih delih regije". EU bi nato prevzela pobudo in formalizirala načrte, če se bo EU, ZDA in večina odločevalcev strinjala z načrtom in koraki za implementacijo načrta. 

Temu bi sledila zagon komunikacijskega procesa, ki nagovarja različne skupine ljudi, ter "začetek vseh zahtevanih formalnih bilateralnih postopkov za uresničitev načrta, ki so usklajeni in pravno zaokroženi, po logičnem zaporedju".

Na vsebino se je odzvala bosanska ministrica za zunanje zadeve Bisera Turković. "O teritorialni integriteti BiH ni razprave. Prepričana sem, da nihče resen v EU ne more sprejeti ideje, ki bi ogrožala integriteto nekoga, četudi imamo znotraj BiH retrogradne sile, ki želijo to vsiliti kot neko legitimno zgodbo. Gre za očitni cilj, da se odpre Pandorina skrinjica in destabilizira stanje na Zahodnem Balkanu.Nekdo očitno želi v takšnih okoliščinah udejaniti vojne cilje. Država se že dalj časa bori z maligno propagando v mednarodnih krogih ter s svojevrstno hibridno vojno proti evroatlantskim interesom BiH in njenih državljanov."  

Ameriški odgovor: Podpiramo suverenost in teritorialno integriteto BiH

Na naše vprašanje glede dokumenta in njegove vsebine so se odzvali na ameriškem veleposlaništvu. Zapisali so, da ZDA silno cenijo dolgotrajno partnerstvo z BiH ter da podpirajo njeno suverenost in teritorialno integriteto, ki je zapisana v daytonskem mirovnem sporazumu. "Ostajamo predani skupnemu cilju za demokratično, vključujočo in uspešno Bosno in Hercegovino na poti k evroatlantskim povezavam." 

V odgovoru so tudi poudarili, da so ZDA odločne podpornice vseh držav zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za članstvo v evroatlantskih organizacijah. Prepričani smo, da je prihodnost zahodnega Balkana v EU. "Proces širitve spodbuja dolgoročni mir, stabilnost in blaginjo v vsej regiji," so sklenili.