Nobelova nagrada za razumevanje kompleksnih fizikalnih sistemov

Trije nagrajenci si letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko delijo zaradi svojih raziskav o kaotičnih in na videz naključnih fenomenih.

90-letni Sjukuro Manabe in 89-letni Klaus Hasselmann sta položila temeljni kamen za poznavanje Zemljinega podnebja in njegovega vpliva na človeštvo. 73-letni Giorgio Parisi prejme nagrado za svoj revolucionarni prispevek k odkritju odnosov nereda in nihanj v fizikalnih sistemih od atomskih do planetarnih razsežnosti, so sporočili s Kraljeve švedske akademije znanosti.

Syukuro Manabe je pokazal, kako povečane ravni ogljikovega dioksida v ozračju vplivajo na zvišanje temperatur na zemeljskem površju. V šestdesetih letih je vodil razvoj fizikalnih modelov zemeljskega podnebja in je bil prvi človek, ki je raziskal interakcijo med ravnovesjem sevanja ter navpičnim prenosom zračnih mas. Njegovo delo je postavilo temelje za razvoj trenutnih podnebnih modelov, so utemeljili predstavniki organizacije Nobelova nagrada na svoji spletni strani.

Približno deset let kasneje je Klaus Hasselmann ustvaril model, ki povezuje vreme in podnebje, s čimer je odgovoril na vprašanje, zakaj so lahko podnebni modeli zanesljivi kljub temu, da je vreme spremenljivo in kaotično. Razvil je tudi metode za prepoznavanje posebnih signalov, t. i. podnebnih odtisov, ki jih v podnebje odtisnejo tako naravni pojavi kot človeške dejavnosti. Njegove metode so uporabili za dokazovanje, da je povišana temperatura v ozračju posledica človekovih emisij ogljikovega dioksida, so pojasnili v organizaciji.

Okoli leta 1980 je Giorgio Parisi odkril skrite vzorce v neurejenih kompleksnih materialih. Njegova odkritja so med najpomembnejšimi prispevki k teoriji kompleksnih sistemov. Omogočajo razumevanje in opisovanje številnih različnih in na videz povsem naključnih materialov in pojavov ne le v fiziki, ampak tudi na drugih, zelo različnih področjih, kot so matematika, biologija, nevroznanost in strojno učenje, so razložili v organizaciji.

"Odkritja, ki jih nagrajujemo letos, dokazujejo, da naše znanje o podnebju temelji na trdni znanstveni podlagi, ki temelji na natančni analizi opazovanj. Letošnji nagrajenci so prispevali k temu, da smo dobili globlji vpogled v lastnosti in razvoj kompleksnih fizikalnih sistemov," je v izjavi sporočil vodja Nobelovega odbora za fiziko Thors Hans Hansson.

Prejemniki si bodo razdelili 10 milijonov švedskih kron (nekaj manj kot milijon evrov) nagrade. Manabe in Hasselmann bosta prejela po četrtino nagrade, drugo polovico pa bo prejel Parisi.

Razglasitve letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so se začele v ponedeljek, ko so sporočili, da nagrado za medicino ali fiziologijo prejmeta ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog, rojen v Libanonu, Ardem Patapoutian, za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik. Nobelov teden se bo v sredo nadaljeval z razglasitvijo prejemnikov nagrade za kemijo, do konca tedna bosta sledili še nagradi za književnost in mir. Prihodnji ponedeljek bo sledila razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij in prejemnik nagrade za književnost bodo zaradi pandemije covida-19 nagrade predvidoma tudi letos prejeli v svojih domovinah namesto v švedski prestolnici Stockholm. Nobelovo nagrado za mir običajno podelijo v norveški prestolnici Oslo.

Doslej podelili 219 Nobelovih nagrad za fiziko

Nobelovo nagrado za fiziko so med letoma 1901 in 2021 podelili 115-krat, in sicer 219 nagrajencem. John Bardeen je edini nagrajenec, ki je Nobelovo nagrado za fiziko prejel dvakrat, leta 1956 in 1972. To pomeni, da je to nagrado za fiziko prejelo skupno 218 posameznikov, navaja organizacija Nobelova nagrada na svoji spletni strani .

Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za njihova odkritja o črni luknji.