Nobelova nagrada za ekonomijo Američanki Claudii Goldin

Kot so zapisali v obrazložitvi, je nagrajenka pokazala, da se je udeležba poročenih žensk na trgu dela s prehodom iz agrarne v industrijsko dobo zmanjšala, nato pa se je z razvojem storitvenega sektorja v začetku 20. stoletja začela povečevati. 

Goldinova je vzorec pojasnila kot posledico strukturnih sprememb in razvoja družbenih norm glede odgovornosti, ki so jih imele ženske doma in v družini.  

"Letošnja nagrajenka je pripravila prvi celovit prikaz zaslužkov žensk in njihove udeležbe na trgu dela skozi stoletja. Njena raziskava razkriva ključne dejavnike pri razlikah med spoloma na trgu dela," je v objavi ob imenovanju zapisala švedska akademija.

Claudia Goldin, rojena leta 1946 v New Yorku, je ameriška ekonomistka, ekonomska zgodovinarka in profesorica na Univerzi Harvard. Najbolj znana je po svojih številnih prispevkih na temo zgodovinske vloge žensk v družbi, izobraževanju in gospodarstvu.

"Z brskanjem po arhivih in prečesavanjem več kot 200-letne zbirke podatkov je predstavila nova in pogosto presenetljiva dejstva. S tem nam je omogočila globlje razumevanje razlik v zaslužkih in stopnjah zaposlenosti med spoloma, dejavnikov, ki vplivajo na možnosti žensk na trgu dela, in na to, kako zelo je bilo njihovo delo iskano".

"Svobodna izbira žensk je bila pogosto omejena in še vedno ostaja omejena s poroko ter odgovornostjo za dom in družino, kar je v središču njenih analiz," so še zapisali.

Kljub modernizaciji, gospodarski rasti in vse večjemu deležu zaposlenih žensk v dvajsetem stoletju se razlike v plačah med spoloma dolgo časa skorajda niso zmanjšale. Goldin delno razlago za ta pojav pripisuje dejstvu, da se pričakovanja žensk oblikujejo na podlagi izkušenj prejšnjih generacij, kar upočasnjuje razvoj.

Švedska akademija je sporočila tudi, da njena spoznanja segajo daleč prek meja ZDA, saj so podobne vzorce opazili tudi v drugih državah. "Zahvaljujoč prelomni raziskavi Claudie Goldin zdaj vemo veliko več o tem, katere ovire bo morda treba odpraviti v prihodnosti," je dejal predsednik odbora za nagrado za ekonomijo Jakob Svensson.

Nagrade bodo podelili 10. decembra

Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300-letnici. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.

Lani so Nobelovo nagrado za ekonomijo prejeli Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig za raziskave na področju bank in finančne krize. Trojica je pomembno izboljšala razumevanje vloge bank v gospodarstvu, zlasti v finančni krizi, pa tudi o reguliranju finančnih trgov.

Letošnji teden razglasitve Nobelovih nagrad se je začel prejšnji ponedeljek z razglasitvijo nagrajencev za medicino, sledile so razglasitve nagrajencev za fiziko, kemijo, literaturo in mir. Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra - na obletnico smrti Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije.