Do potankosti izpiljena protipoplavna zaščita pomagala preprečiti nemški scenarij

Število žrtev poplav na zahodu Evrope je preseglo 180, številne ljudi še vedno pogrešajo, obnova prizadetih območij pa bo stala več milijard evrov.

Tudi Nizozemska se je soočila z ekstremno količino padavin, toda tamkajšnja mesta niso popolnoma uničena in v poplavah ni bilo izgubljeno niti eno človeško življenje. "Pristojni so bili bolje pripravljeni in so lahko hitreje komunicirali s prebivalstvom," je prepričan profesor Jeroen Aerts z univerze Vrije v Amsterdamu. "Bolje smo videli prihajajočo nevarnost in kam se pomika," je dejal vodja univerzitetnega oddelka za vode in podnebne spremembe. 

Stoletja boja z vodo

Nizozemska ima dolgo zgodovino z upravljanjem vodnih virov in prav njihov uspeh v luči zadnjih poplav bi lahko služil kot primer dobre prakse ostalim državam, še posebej zato, ker podnebne spremembe predstavljajo grožnjo, da bodo tovrstne katastrofe vse bolj pogoste, so prepričani strokovnjaki.

V deželi tulipanov se z naraslimi rekami in morjem borijo že skoraj tisočletje. Tri velike reke – Ren, Šelda in Meuse – se na Nizozemskem izlivajo v Severno morje, veliko njenega ozemlja pa leži pod višino morske gladine. Po uradnih ocenah je poplavno ogrožene kar 60 odstotkov države.  

Obsežna protipoplavna zaščita

Prav zato je njihovo upravljanje z vodnimi viri med najboljšimi na svetu. Postavili so niz gradbenih konstrukcij, ki vsebujejo zapornice, jezove in pregrade ter obalne sipine, ki jih vsako leto ojačajo z 12 milijoni kubičnih metrov peska. Pomagati si skušajo tudi s preprostimi nasipi in tako, da se trudijo dati rekam več prostora - bodisi poglobijo njihovo strugo ali pa razširijo bregove. 

V veliki meri pa moč leži v organizaciji. Z državno infrastrukturo upravlja vladni urad, ki je posvečen zgolj vodam in skrbi za okoli 1.500 kilometrov obrambe, ki je delo človeških rok. Poleg tega imajo oblikovano lokalno omrežje, "vodne odbore", katerih edina naloga je upravljanje z vodami, od poplav do odpadnih voda, pojasnjuje Aerts. Prvi tovrstni odbor so oblikovali že leta 1255 v mestecu Leiden in že toliko časa nazaj se je Nizozemska zavedla, da potrebuje obsežno upravljanje z vodami. 

Usklajena politika upravljanja

"Pri nas imamo edinstveno situacijo. Poleg nacionalne vlade, provinc in mest imamo še četrti steber obrambe - vodne odbore, ki so popolnoma osredotočeni zgolj na upravljanje z vodami," nizozemski profesor opisuje, kako je določanje obdavčitev popolnoma v njihovi pristojnosti in niso odvisni od rezov ali spodbud v državni blagajni. 

"V drugih državah so vodne politike zelo razdrobljene, na Nizozemskem pa so ti odbori tisto lepilo, ki drži vse skupaj. Oni denimo zagotovijo, da so v predlog za dela na nekem poplavnem območju vedno vključeni vsi potrebni deležniki," opisuje Aerts. "Več dežuje, morje se dviguje in reke morajo nositi več vode. Obramba pred visoko vodo je bila in ostaja ključnega pomena," zaključuje.