Nizozemci, Irci in Čehi že odprli volišča

Na Irskem bodo volivci izbirali 14 evropskih poslancev. Glede na analizo bruseljskega portala Politico naj bi največ glasov prejela opozicijska nacionalistična Sinn Fein, ki bi lahko osvojila štiri mandate. Tri naj bi med drugim dobila vladajoča liberalno-konservativna Fine Gael in dva sredinska Fianna Fail.

Zaradi vse večje zaskrbljenosti ob povečanem številu prosilcev azila na Irskem pa so v državi opazili predvsem porast števila neodvisnih kandidatov, ki obljubljajo strožjo migrantsko politiko. 

Poleg Irske se bodo popoldne evropske volitve začele še na Češkem, kjer lahko volivci oddajo svoj glas še v soboto. Italijani bodo volili v soboto in nedeljo. V Latviji, na Malti in Slovaškem bodo evropske volitve v soboto, drugod, tudi v Sloveniji, pa v nedeljo.

Melonijeva pred evropskimi volitvami Italijane pozvala na volišča

"Vedno me skrbi volilna neudeležba. Evropske volitve so posebne, ker nekateri EU dojemajo kot oddaljeno, a je v resnici pomembnejša, kot se zdi," je v četrtek zvečer dejala v oddaji Porta a Porta na televiziji RAI 1. Medtem ko ji bo žal, če bo volilo le malo Italijanov, pa jo po drugi strani rezultat volitev ne skrbi.

Ankete njenim Bratom Italije napovedujejo prepričljivo zmago s 27 odstotki glasov, sledi jim Demokratska stranka z 21, tej pa Gibanje pet zvezd s 16 odstotki glasov. Koalicijski partnerici v vladi Melonijeve, Liga in Naprej Italija, naj bi osvojili okrog devet odstotkov podpore.

Melonijeva v volitvah vidi priložnost za utrditev od oktobra 2022 vladajoče koalicije in tudi za prenos tovrstnega modela v Bruselj. Če se bodo desnosredinske stranke dobro odrezale, bo obstajala konkretna priložnost za temeljito spremembo trenutne politike EU, je dejala italijanska premierka, ki je na evropskih volitvah tudi vodilna kandidatka svoje stranke.

"Ena od prioritet Evrope jutrišnjega dne bo v ekološke in energetske spremembe vnesti nazaj racionalnost in pragmatizem ter spremeniti ideološke predpise zelenega dogovora," je dejala Melonijeva v intervjuju za spletni časnik Open, ki ga povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot je med drugim zatrdila, se je v zadnjih letih v imenu ekologije žrtvovalo celotne proizvodne in industrijske sektorje, kot je avtomobilski. "Nihče ne oporeka temu, da so električni avtomobili del rešitve za razogljičenje, a nobenega smisla nima do leta 2035 popolnoma prepovedati dizelskih in bencinskih vozil," je dejala.

Stranka Melonijeve je sicer trenutno v Evropskem parlamentu del skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki se ji tako kot nekoliko bolj skrajno desni Identiteti in demokraciji (ID) na volitvah obeta okrepitev.

Veliko pozornosti bo po pričakovanjih deležen povolilni nagovor Melonijeve, v katerem bi utegnila nakazati, komu bo šla v novem mandatu podpora ECR – na sodelovanje z njo je pripravljena vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke Ursula von der Leyen, tesnejšega povezovanja, morebiti pa celo združitve pa si želi tudi Marine Le Pen iz francoskega Narodnega zbora, ki je del ID.

V Italiji se bodo volišča, na katera je pozvanih 49 milijonov državljanov, odprla že v soboto ob 15. uri. Svoj glas bodo volivci lahko oddali še v nedeljo med 9. in 23. uro. Volijo skupaj 76 poslancev.

 Druge največje demokratične volitve na svetu

Izidi volitev bodo sicer objavljeni v nedeljo po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah EU.

Na stari celini trenutno potekajo druge največje demokratične volitve na svetu. Od četrtka do nedelje bo svoj glas lahko oddalo 370 milijonov Evropejcev, ki bodo izbrali 720 poslancev novega sklica Evropskega parlamenta, kar je 15 več kot trenutno.

V četrtek so prvi na volišča odšli Nizozemci, ki so glede na vzporedne volitve največ podpore namenili koaliciji zelenih in laburistov nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa, ki naj bi osvojila osem mandatov, sledi skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa s sedmimi sedeži.