Nizki vodostaji: čolni na suhem v Fažani in izsušeni kanali v Benetkah

Kot je za 24ur.com pojasnil raziskovalec na Agenciji RS za okolje in Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo Matjaž Ličer, do tako nizkih vodostajev pride zaradi kombinacije trenutnega visokega zračnega pritiska (prek 1020 mbar) in dejstva, da je bil včeraj mlaj. Ob mlaju in polni luni ima plimni signal maksimalne amplitude, zato so v tem obdobju tako plime kot oseke izrazitejše, dodaja. 

Poleg hrvaške obale te dni izjemno nizek vodostaj beležijo tudi v Benetkah, kjer običajno glavno skrb predstavljajo poplave. Zaradi nizke oseke v nekaterih kanalih ne morejo pluti gondole, vodni taksiji in druga plovila. 

Znanstveniki in okoljevarstveniki opozarjajo, da so bile količine zapadlega snega v Alpah letos za več kot polovico manjše, zato Italijane skrbi, da nizki vodostaji ob pomanjkanju padavin nakazujejo na novo sušo. 

Ličer ob tem pojasnjuje, da se gladina morja na atmosferske in oceanske procese odziva bistveno hitreje, kot to velja za sušo. "Zaradi tega si sam na podlagi trenutnega nizkega vodostaja ne bi upal trditi ničesar o atmosferskih pojavih, ki se odvijajo na daljših, celo sezonskih časovnih skalah. Za napovedovanje suše se je bolj koristno osredotočiti na atmosferske procese, ne na gladino morja," je povedal. 

Italijanska okoljevarstvena skupina Legambiente je sicer v ponedeljek sporočila, da v italijanskih rekah in jezerih kritično primanjkuje vode, še posebej na severu države. Pad, najdaljša reka v Italiji, ki teče od Alp do Jadrana, ima trenutno za okoli 61 odstotkov manj vode, kot je običajno za ta čas, so dodali. 

Julija lani se je Italija soočila z najhujšo sušo v zadnjih 70 letih in razglasila izredne razmere na območjih, ki ležijo ob reki Pad in prispevajo tretjino k celotni kmetijski proizvodnji v državi. 

Strokovnjak za podnebje iz inštituta CNR Massimiliano Pasqui je za časnik Corriere della Sera ocenil, da italijanske severozahodne regije potrebujejo okoli 50 dni dežja. 

Na rekordno nizko raven je padla tudi gladina Gardskega jezera. Jezero krasijo številni majhni otoki, pet je glavnih. Med njimi je tudi Isola San Biagio, znan tudi kot Isola dei Conigli (otok zajcev), do katerega se da zaradi nizke vode priti kar peš.

"Prvič po več kot 30 letih so se domačini in turisti do otoka lahko sprehodili kar po poti sredi jezera," je zapisala italijanska spletna stran za vreme Meteo.it. 

Močna oseka tudi v Sloveniji

Močno oseko je bilo opaziti tudi v Sloveniji. Čeprav čolni niso nasedli je na pomolih videti, da je voda precej nižja kot običajno.