'Ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov, ampak zaščita civilistov'

Kot je poudaril Robert Golob, bo vprašanje spopadov na Bližnjem vzhodu glavna tema zasedanja voditeljev EU v Bruslju in verjetno tudi tista, na kateri se bodo "najbolj lomila mnenja".

Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Glede na zadnji osnutek sklepov naj bi voditelji pozvali z vzpostavitvi humanitarnih premorov, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči v Gazo, ne pa k humanitarni prekinitvi ognja.

"Jaz mislim, da je ime manj pomembno. Pomembno je, da se zaščiti civiliste, in na tem bomo vztrajali. Vztrajali bomo, da se čim prej, to je še danes, sprejme jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh, da je treba vzpostaviti humanitarne koridorje," je ob prihodu na zasedanje povedal Golob. Poleg tega je treba zaščititi ključno infrastrukturo, kot so bolnišnice in humanitarna infrastruktura, je poudaril.

Kot je še povedal, je treba vse strani pozvati, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo. "Jaz mislim, da je to točka, od katere ne smemo odstopiti," je dejal premier.

Glede kritik na račun predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki v prvih dneh po začetku spopadov ob zagovarjanju pravice Izraela do odgovora na teroristični napad Hamasa ni pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je medtem dejal, da bo predsednica imela danes priložnost pojasniti svoja takratna in današnja stališča.

"Danes vsi skupaj stremimo k enotnosti in jaz verjamem, da bomo danes vseeno poskušali zadržati to enotnost, tako da se ne bi opredeljeval do preteklosti, raje bi gledal na današnji dan," je dejal Golob.

EU mora biti enotna tudi pri zavzemanju za to, da se konflikt ne razširi v regiji, je še povedal. Tako bo lažji tudi odnos do drugih žarišč, kot je ruska agresija na Ukrajino.

Michel: Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi 

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril potrebo po zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze. 

Na zasedanju voditeljev sedemindvajseteric bodo med drugim govorili o tem, kako zagotoviti humanitarni dostop do Gaze, potem ko je Izrael po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas uvedel popolno blokado območja in ni dovolil oskrbe te enklave z vodo, hrano, elektriko in gorivom. Medtem je v Gazo minuli konec tedna v omejenem obsegu vendarle začela prihajati mednarodna humanitarna pomoč.

Michel je ponovno izrazil podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodil teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Pri tem je po njegovem pomembno, da je EU enotna in da brani evropska načela in vrednote. Pričakovati je, da se bo na vrhu razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom.

Med članicami EU so razhajanja glede tega vprašanja. Nekatere članice, med njimi Nemčija, nasprotujejo temu, da bi se EU pridružila takim pozivom, medtem ko druge, denimo Španija in Irska, to zagovarjajo. Voditelji EU glede na zadnji osnutek sklepov vrha pozivajo k "humanitarnim koridorjem in premorom" za dostavo humanitarne pomoči ljudem v oblegani palestinski enklavi.

Španski premier Pedro Sanchez se je ob prihodu na vrh EU zavzel za prekinitev ognja za območje Gaze. Kot je dejal, si želi prekinitve ognja, če za to ni pogojev, pa "vsaj humanitarni premor", da bi omogočili dostop za vso humanitarno pomoč, ki jo Palestinci v Gazi potrebujejo. Po prepričanju nizozemskega premierja Marka Rutteja pa je ključno, da boj Izraela proti Hamasu ne gre na račun Palestincev v Gazi. Rutte je Izrael pozval, naj prevzame odgovornost za humanitarni dostop za Gazo in za dolgoročno stabilnost.

Madžarski premier Viktor Orban je priznal, da so mnenja članic glede bližnjevzhodnega konflikta različna, Madžarska pa da podpira pravico Izraela, da se brani. Z vidika EU in Madžarske sta po njegovem pomembni državi Izrael in Egipt. To regijo je treba stabilizirati, sicer bodo migracijski tokovi prišli v Evropo, je opozoril.

Po Orbanovem mnenju obstaja "jasna povezava med terorističnimi dejanji in migracijami". "Tisti, ki podpirajo migracije, podpirajo tudi terorizem," je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI. Madžarska nasprotuje terorizmu, zato nasprotuje tudi migracijam, je še dodal.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je spričo številnih izzivov za EU, med katerimi je omenila bližnjevzhodni konflikt, migracije in rusko agresijo proti Ukrajini, pomembno, da se unija odzove enotno in odločno. Vendar pa to po njenih besedah zahteva ustrezno financiranje, zato je Evropska komisija predlagala revizijo večletnega finančnega okvirja 2021–2027, o čemer bodo razpravljali tudi na tokratnem vrhu.