V Sloveniji novinarjem redno grozijo, novinarke označujejo za "prostitutke", novinarji pa se zatekajo k samocenzuri kot k sredstvu za zaščito pred takšnimi napadi. V Bolgariji, Italiji, Španiji, Sloveniji in na Hrvaškem je okolje do medijev vse bolj sovražno, še navaja poročilo.
Vlade z avtoritarnimi težnjami na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji so sicer pandemijo uporabile kot izgovor za nadaljnjo slabitev demokratičnih standardov, ugotavlja Liberties.
Omejitve svobode združevanja so se po navedbah poročila zaostrile, na primer v Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, Irskem in v Sloveniji. Oviranje zbiranja in samovoljno pridržanje protestnikov sta vse bolj zaskrbljujoč trend v številnih državah, vključno s Francijo, Bolgarijo, Hrvaško, Poljsko, Španijo in Slovenijo, še navaja poročilo.
Liberties ob tem tudi ugotavlja, da so v zadnjih letih pravnih tožb deležni tudi novinarji, aktivisti in umetniki, denimo na Hrvaškem, v Franciji, Italiji, na Irskem in v Sloveniji.
"Številni voditelji EU so letos ogrozili zdravje svojih demokracij. Medtem ko je pandemija nedvomno odigrala vlogo pri oslabitvi vladavine prava, so vlade v številnih državah EU uveljavile nesorazmerne omejitve državljanskega prostora, svobode medijev in udeležbo. Države, kot so Madžarska, Poljska in Slovenija, so izkoristile pandemijo, da bi okrepile svojo oblast in omejile kritiko vlade," je ugotovitve poročila pospremila višja svetovalka organizacije Liberties Linda Ravo.
Za Slovenijo je poročilo na 14 straneh pripravil slovenski Mirovni inštitut. Glavne ugotovitve so, da medijsko okolje postaja vedno bolj sovražno, zanj pa so značilne tudi vse večje grožnje neodvisnosti regulatornega organa, pomanjkljiva preglednost lastništva medijev in pritisk vlade na nacionalno tiskovno agencijo. Položaj STA je po navedbah v poročilu razlog za zaskrbljenost, dodajajo pa, da je sedanja vlada tiskovni agenciji prekinila financiranje, da bi pritisnila na njeno vodstvo in redakcijo.
Ključno vlogo za zaščito vladavine prava in demokracije ima po navedbah Liberties prav EU, zato so Evropsko komisijo pozvali, naj razširi obseg revizij, poda jasna priporočila za posamezne države, uveljavi sankcije proti državam, ki škodujejo vladavini prava, ter po potrebi sproži ustrezne postopke pred sodiščem.
Nevladne organizacije EU pozvale k zaščiti neodvisnega novinarstva na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji
Kot pa so v pismu evropskim poslancem zapisale nevladne organizacije in novinarska združenja, med katerimi je tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), je madžarska vladajoča stranka Fidesz v zadnjih desetih letih "izpopolnila postopek podrejanja medijev državi". Neukrepanje EU je opogumilo madžarsko vlado, pri čemer zdaj še poljska vlada izbira elemente madžarskega sistema, ki bi ustrezali poljskemu sistemu.
"Posledice so jasne. Neodvisno novinarstvo je ogroženo, kot še nikoli doslej, ko vladi izkrivljata in preoblikujeta medijski trg v svojo korist. To pa ima škodljive posledice za medijsko svobodo in demokracijo v Evropi," so poudarili.
"Podoben razvoj dogodkov je zdaj mogoče opaziti tudi v Sloveniji, kjer vlada pod vodstvom SDS napada javne medije in neti sovraštvo do kritičnih novinarjev," so pojasnili v nevladnih organizacijah.
Izpostavili so, da je EU predolgo stala križem rok. Ponavljajoče se neukrepanje zoper spodkopavanje medijske svobode in pluralizma na Madžarskem in Poljskem je omogočilo, da se je ta model podrejanja medijev razširil v druge države članice, so opozorili. "Čas je, da Evropska komisija ukrepa," so zapisali.
Komisijo so pozvali, naj preišče ukrepe proti madžarski radijski postaji Klubradio, ki ji niso obnovili dovoljenja za delovanje. Poleg tega pozivajo k preiskavi uporabe poljskega naftnega podjetja PKN Orlen, ki je v državni lasti, za nakup zasebnih medijev.
Zavzeli so se še za okrepitev pooblastil Evropske komisije za zaščito pluralizma in neodvisnosti medijev. Bruselj pa so pozvali še k temu, naj zagotovi, da vlade sredstev EU za obnovo po pandemiji covida-19 ne bodo zlorabile za nadaljnje podrejanje medijev.
Pismo evropskim poslancem je podpisalo 19 nevladnih organizacij s področja medijev in človekovih pravic. Med njimi so poleg DNS še Mednarodni inštitut za tisk (IPI), Helsinška fundacija za človekove pravice, Evropsko združenje novinarjev, PEN International in Novinarji brez meja.
K ukrepanju so Unijo pozvali pred sredino razpravo evropskih poslancev o ogrožanju medijske svobode na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji. Najnovejši povod za razpravo o madžarski medijski krajini je bila odločitev tamkajšnjega regulatorja glede radijske postaje Klubradio. Pri Poljski so bili to načrti vlade, da uvede dajatev na prihodek iz oglaševanja v medijih.
Glede Slovenije so iz Evropskega parlamenta v napovedi plenarnega zasedanja zapisali, da se slovenski novinarji soočajo z vsesplošnim spletnim nadlegovanjem in grožnjami. Vedno več pa je tudi poročil o političnem vmešavanju v javne in zasebne medije.
KOMENTARJI (363)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.