Neverjetno bogatenje odstotka najpremožnejših

Medtem ko se je elita zbrala na srečanju v Davosu, je mednarodna dobrodelna organizacija Oxfam objavila nove podatke o premoženje najpremožnejših. Če so nas v preteklih letih pustili odprtih ust, smo tokrat ostali brez sape. Odstotek najbolj premožnih je namreč zaslužil skoraj dve tretjini od skoraj 39 bilijonov evrov v zadnjih dveh letih ustvarjenega bogastva. 

Povedano drugače: Samo en odstotek je zaslužil dvakrat toliko kot preostalih 99 odstotkov, medtem ko je v zadnjih letih veljalo razmerje ena proti ena. To pa pomeni, da se razkorak med super bogatimi in preostalim svetom veča. A to ni edina skrb vzbujajoča ugotovitev letošnjega poročila, hkrati z bogatenjem najbogatejših se je nadaljevalo siromašenje ljudi na drugem koncu premoženjske lestvice. Prvič v 25 letih sta se povečalo tako ekstremno bogastvo kot ekstremna revščina.

"Medtem ko se morajo navadni ljudje odpovedovati osnovnim dobrinam, kot je hrana, so super bogati presegli svoje najbolj divje sanje. Po samo dveh letih je že jasno, da bo to desetletje najboljše doslej za milijarderje," je komentirala izvršna direktorica Oxfama Gabriela Bucher. 

Oxfam je ob tem postregel z več kot zgovornimi številkami: Premoženje najpremožnejših se vsak dan poveča za dve milijardi evrov in pol. Po drugi strani kar 1,7 milijarde delavcev živi v državah, kjer inflacija raste hitreje od plač, 820 milijonov ljudi – ali vsak deseti Zemljan – pa je lačnih.  Po podatkih Svetovne banke se neenakost povečuje najhitreje po drugi svetovni vojni. 

Neenakost poganjajo desetletja davčnih rezov za super bogate in korporacije, v številnih državah najrevnejši plačujejo davke po višjih stopnjah kot najbogatejši, opozarja Oxfam, ki predlaga najbolj očitno rešitev: dodatno obdavčitev multimilijonarjev in milijarderjev. 

"Obdavčitev super bogatih in velikih korporacij je izhod iz te krize. Čas je, da uničimo priročen mit, da znižanje davkov za najpremožnejše povzroči, da se njihovo bogastvo prelije navzdol na vse ostale. 40 let davčnih rezov za super bogate je pokazalo, da naraščajoča plima ni dvignila vseh ladij, ampak samo superjahte," je bila jasna Bucherjeva. Po izračunih Oxfama bi do petodstotni davek za zgoraj omenjene letno prinesel 1,56 bilijona evrov, s tem denarjem pa bi iz krempljev revščine lahko rešili kar dve milijardi ljudi. 

Primer Elona Muska in Aber Christine

Kako zelo napačna je trenutna ureditev, je Oxfam prikazal na primeru Elona Muska in prodajalke moke iz Ugande po imenu Aber Christine. Medtem ko slednja na mesec zasluži komaj 74 evrov, pri čemer mora odšteti kar 40-odstotni davek, je do nedavnega najbogatejši posameznik na svetu davke med letoma 2014 in 2018 plačeval po triodstotni stopnji. 

Veliki zaslužki trgovcev s hrano in energenti ali bogati bogatijo na račun vse višjih cen

Raziskava Oxfama je pokazala tudi, da je v letu 2022, torej v času hitro rastočih življenjskih stroškov, 95 korporacij, ki se ukvarjajo s prodajo hrane in energentov, podvojilo prihodke. Pridelale so za 306 milijard dolarjev (282,5 milijarde evrov) nepričakovanih dobičkov, od česar so jih 257 milijard (237,3 milijarde evrov) izplačali bogatim delničarjem. 

Hkrati najrevnejše države porabijo za poplačilo dolgov že štirikrat več kot za zdravstveno varstvo svojih prebivalcev, kar tri od štirih vlad po svetu pa načrtujejo varčevalne ukrepe, ki bodo pomenili reze v šolstvu in zdravstvu.  

"Obdavčitev super bogatih je strateški predpogoj za zmanjšanje neenakosti in oživitev demokracije. To moramo storiti za inovacije. Za močnejše javne storitve. Za srečnejšo in bolj zdravo družbo. In za reševanje podnebne krize z vlaganjem v rešitve, ki bodo prinesle odgovor na večje izpuste najbogatejših," je zaključila Bucherjev in pri tem mislila na elito, ki je z več kot tisoč letali pripotovala v Davos pridigati preostalim, kako naj zmanjšajo izpuste.