V bitki za Iwo Jimo so se Američani in Japonci spopadli v zadnjih mesecih druge svetovne vojne. Na posnetkih, ki so zaokrožili po spletu, je vidno, da gre za 24 ostankov delov transportnih ladij, ki so jih zaplenili Američani in jih nato preselili na zahodni del Iwo Jime, da bi jim služile kot osnova za oblikovanje pristanišča, ki ga na otoku takrat ni bilo.
Te ladje so jim služile kot ščit pred valovi. Tako so pred valovi in vetrom zaščitili lastne ameriške ladje, da so se posadke varno izkrcale in da so na otok lažje prenesli orožje in drugo opremo. Otok je bil strateškega pomena za ZDA, ki so ga nameravale uporabiti kot pomorsko bazo, ki bo podpirala invazijo na japonsko celino.
Desetletja kasneje je potresna aktivnost vulkana Suribači, ki velja za enega najbolj aktivnih na Japonskem, dvignila morsko dno in s tem tudi ladje.
Otok ni naseljen, so pa na njem nastanjene japonske oborožene sile, ki so tja prišle potem, ko so Američani leta 1968 otok vrnili Tokiu.
"Vse kaže na to, da je vulkan še vedno aktiven, obstaja tudi možnost velikega izbruha na Iwo Jimi," je opozoril Setsuja Nakada, direktor Državnega centra za vulkanske raziskave.
Na Iwo Jimi so doslej zabeležili najmanj 10 izbruhov, zadnji se je zgodil leta 1982. Otok se je od leta 1952 zaradi vulkanske dejavnosti dvignil za najmanj 10 metrov, kažejo raziskave univerze Oregon.
V bitki za Iwo Jimi, ki je trajala od 19. februarja do 26. marca 1945, je padlo 7000 ameriških vojakov in okoli 18.000 japonskih, končala pa se je z ameriškim prevzemom otoka. In čeprav o strateškem pomenu bitke še vedno potekajo razprave, je danes najbolj znana po znameniti fotografiji ameriških marincev, ki na vrhu gore Suribači dvigajo ameriško zastavo. Fotografija je bila nominirana za Pulitzerjevo nagrado, posnel pa jo je fotograf tiskovne agencije Associated Press Joe Rosenthal.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.