Aleksej Navalni, ki se je rodil leta 1976, se je v politiko podal leta 2000 in kmalu zatem začel svoj boj proti korupciji v državi. Leta 2007 je denimo kupil delnice naftnih gigantov v državni lasti, da bi dostopal do poročil podjetij, ugotovitve o korupciji pa je objavil na svojem blogu. Nekaj let pozneje je ustanovil fundacijo za boj proti korupciji, s katero je razkrival bogastvo kremeljske elite.
Po parlamentarnih volitvah leta 2011 je vodil množične proteste proti Putinovi stranki Enotna Rusija, leta 2013 pa je v tekmi za moskovskega župana izgubil proti Sergeju Sobjaninu.
Leta 2018 je želel kandidirati tudi na predsedniških volitvah, a mu je volilna komisija kandidaturo prepovedala, ker je bil leta 2013 zaradi poneverb pogojno obsojen na pet let zapora. "Putin se me boji in boji se ljudi, ki jih zastopam," je izjavil po odločitvi komisije.
Avgusta 2020 so ga v Nemčiji hospitalizirali zaradi zastrupitve z novičokom. Trdil je, da je za njegovo zastrupitvijo stal Vladimir Putin, zaradi tega so številne države sprejele sankcije proti visokim ruskim uradnikom.
V Moskvo se je vrnil v začetku leta 2021, oblasti pa so ga nemudoma aretirale zaradi kršitve pogojnega izpusta in kmalu zatem obsodile na dveinpolletno zaporno kazen. "Ni me strah in pozivam vas, da se ne bojite," je dejal v pozivu podpornikom, ko je pristal v Moskvi. Njegova aretacija je spodbudila ene izmed večjih demonstracij v Rusiji v zadnjih desetletjih. Na shodih po vsej državi je bilo pridržanih na tisoče ljudi.
Med prestajanjem kazni je bil obsojen na devet let zapora zaradi domnevne kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča. Avgusta lani pa je bil spoznan še za krivega ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije in obsojen na dodatnih 19 let zapora.
Tudi v zaporu velik trn v peti Kremlju
Med prebivanjem za rešetkami se je 47-letnik večkrat pojavil na posnetkih s sodnih obravnav, na katerih je pogosto kritiziral Putina in njegovo politiko, zlasti invazijo na Ukrajino. "Rusija drsi v luži bodisi blata bodisi krvi, s polomljenimi kostmi, z revnim in oropanim prebivalstvom, okoli nje pa leži na deset tisoče ljudi, ubitih v najbolj neumni in nesmiselni vojni 21. stoletja," je v eni od svojih izjav povedal Navalni.
Tudi v zaporu je bil velik trn v peti Kremlju. Ta je njegovo protikorupcijsko skupino ukinil, številni podporniki Navalnega pa so bili prisiljeni v izgnanstvo ali pa bili obsojeni na zaporne kazni. Njegova odvetniška ekipa se je večkrat pritožila nad obravnavo v zaporu in opozarjala, da ni imel dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe.
Danes naj bi se Navalni po sprehodu počutil slabo in hitro izgubil zavest. Po navedbah ruske zvezne službe za zapore je medicinsko osebje Navalnega oživljalo, a neuspešno. Trenutno še ugotavljajo vzrok smrti.
Zahodni voditelji so v odzivu odgovornost za smrt Navalnega pripisali ruskemu režimu. V prvih odzivih je več državnikov tudi poudarilo, da je Navalni za svoj pogum plačal z življenjem. Ruski oporečniki so prepričani, da je bil Navalni umorjen. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar pa je njegovo smrt označila za "srčni napad na demokracijo v Rusiji".
