Delegacija gibanja Hamas je zapustila Kairo in se vrnila v Katar, kjer naj bi opravila posvetovanja z vodstvom gibanja, ki je tam nastanjeno.
"Delegacija Hamasa je danes zvečer odpotovala iz Kaira v Doho na posvetovanja in se bo vrnila v torek, da bi zaključila pogajanja" o premirju v vojni z Izraelom, je poročala spletna stran egiptovskega medija Al-Qahera News, ki je povezan s tamkajšnjimi obveščevalci, sklicujoč se na neimenovani "obveščeni vir".
V Doho je danes odpotoval tudi vodja Cie William Burns, ki naj bi opravil izreden sestanek s katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom al Tanijem, je po navedbah AFP in agencije Reuters sporočil neimenovan vir, ki naj bi bil seznanjen s potekom pogajanj.
Burnsov namen naj bi po navedbah omenjenega vira izvajanje pritiska na obe strani, torej Izrael in Hamas, naj nadaljujeta s pogajanji o premirju.
Podoben poziv je danes v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "Predsednik je premiera Netanjahuja spodbudil k uspešnemu zaključku pogajanj, ki bi lahko privedla do izpustitve talcev, zaščite civilistov s prekinitvijo ognja in deeskalacije v regiji," so zapisali v Macronovem uradu.
Netanjahu zavrnil možnost umika iz Gaze in prepovedal oddajanje Al Jazeeri
Medtem ko so v Kairu potekala pogajanja o morebitnem premirju v Gazi, v katerih so poleg predstavnikov Hamasa sodelovali posredniki iz Katarja, Egipta in ZDA, pa je izraelski premier Netanjahu danes odločno zavrnil možnost, da bi se vojna v Gazi končala.
"Izrael tega ne more sprejeti. Nismo pripravljeni sprejeti razmer, v katerih bi bataljoni Hamasa prišli iz svojih bunkerjev, ponovno prevzeli nadzor nad Gazo, obnovili svojo vojaško infrastrukturo in ponovno začeli ogrožati izraelske državljane v okoliških skupnostih, v mestih na jugu in v vseh delih države," je v videoposnetku, ki so ga objavili izraelski mediji, dejal Netanjahu.
Palestinsko islamistično gibanje Hamas namreč vztraja pri zahtevi, da bi morebiten dogovor o premirju moral vključevati trajno prekinitev ognja oziroma konec vojne v Gazi, od koder bi se morale nato izraelske sile umakniti.
"Izrael ne bo pristal na zahteve Hamasa, ki pomenijo predajo, in bo nadaljeval boj, dokler ne bo dosegel vseh svojih ciljev," je dejal Netanjahu. Dodal je, da se izraelska delegacija na tej točki ne bo pridružila pogajanjem v Kairu.
Politični vodja Hamasa Ismail Hanija je v odzivu obtožil izraelskega premierja, da sabotira prizadevanja posrednikov, ki v Kairu sodelujejo v pogajanjih za sklenitev premirja v Gazi in izmenjavo izraelskih talcev za palestinske zapornike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Premier Benjamin Netanjahu nenehno izumlja utemeljitve za nadaljevanje agresije, za širjenje konflikta in sabotiranje prizadevanj različnih posrednikov in strani, udeleženih v pogajanjih o premirju," je dejal.
Napad na območje mejnega prehoda Kerem Šalom
Oboroženo krilo gibanja Hamas, brigade Ezedin al Kasam, pa je prevzelo odgovornost za današnji raketni napad na območju mejnega prehoda Kerem Šalom med Izraelom in Gazo ter sporočilo, da so njihovi borci tam napadli izraelske vojake. Izrael je zaradi napada zaprl mejni prehod, ki je ključen za dostavo humanitarne pomoči v Gazo.
"Brigade Ezedin al Kasam so danes izvedle napad z raketami kratkega dosega na sile sovražnika, zbrane ob mejnem prehodu Kerem Šalom," je v izjavi sporočilo oboroženo krilo palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Izraelska vojska je že pred tem sporočila, da je bil mejni prehod zaprt zaradi napada. Ob tem je objavila videoposnetek, ki prikazuje izstrelitev približno desetih raket iz okolice mesta Rafa na jugu Gaze proti mejnemu prehodu.
Izraelska vojska je potrdila, da so v napadu zadeli vojaške cilje. Borci Hamasa so po lastnih navedbah zadeli "poveljniški štab in mobilne enote" na mejnem prehodu, pri čemer je bilo ubitih ali ranjenih več izraelskih vojakov.
Izraelski predsednik Jicak Hercog je v odzivu dejal, da "Hamas napada točke za dostavo humanitarne pomoči, ker jim ni mar za človeštvo".
Izrael je sicer ob kritikah več mednarodnih organizacij prehod Kerem Šalom ponovno odprl decembra, njegovo vnovično zaprtje pa bi sedaj lahko ogrozilo že tako omejeno količino pošiljk humanitarne pomoči, ki dosežejo oblegano palestinsko enklavo.
Številne mednarodne organizacije ostajajo zaskrbljene zaradi omejenega pretoka humanitarne pomoči prek mejnega prehoda na jugu Gaze, ki je sicer v osnovi namenjen predvsem za prehode ljudi in ne za prevoz večjih količin pomoči.
Na to je opozoril tudi vodja agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini, ki je ob tem danes sporočil, da so mu Izraelci ta teden znova preprečili vstop v Gazo. Tam je želel obiskati sodelavce UNRWA, vključno s tistimi, ki so na frontnih črtah.
Izraelska vlada prepovedala oddajanje katarski mreži Al Jazeera
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes sporočil še, da je njegova vlada sprejela odlok, v skladu s katerim bo katarski mreži Al Jazeera prepovedano oddajanje na območju Izraela. Odlok naj bi v veljavo stopil takoj in veljal najmanj 45 dni, v roku štirih dni pa bo moralo o zadevi odločati še sodišče.
"Vlada, ki jo vodim, je soglasno odločila: hujskaški kanal Al Jazeera bo v Izraelu prepovedan," je danes na omrežju X zapisal premier Netanjahu.
Izraelski minister za komunikacije Šlomo Karhi, ki pripada Netanjahujevi skrajno desni stranki Likud, pa je sporočil, da je danes podpisal odlok, ki katarski televizijski mreži prepoveduje oddajanje v Izraelu.
"Odlok bo začel veljati takoj. Veliko časa je minilo, premagati smo morali preveč nepotrebnih pravnih ovir, vendar nam je končno uspelo ustaviti dobro naoljeni hujskaški stroj Al Jazeere, ki škoduje varnosti države," je objavil na omrežju X.
Do te poteze izraelske vlade prihaja po tem, ko je parlament aprila potrdil nov zakon o medijih. Slednji vladi daje pooblastila, da prepove oddajanje tujim televizijskim programom, če presodi, da ogrožajo varnost države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vlada je po poročanju izraelskega časnika Haaretz pooblastila Karhijevo ministrstvo, da katarski mreži prepove oddajanje v Izraelu, tako v angleškem kot v arabskem jeziku, zapre pisarne Al Jazeere na območju Izraela ter zaseže vso opremo, ki jo uporabljajo njeni zaposleni.
"Obsojamo to zločinsko dejanje Izraela, ki krši človekovo pravico do dostopa do informacij," je v odzivu na omrežju X zapisala mreža Al Jazeera. Odzvalo se je tudi palestinsko gibanje Hamas, ki je potezo Izraela označilo za "vrhunec vojne proti novinarjem z namenom prikrivanja resnice".
Televizijska mreža Al Jazeera je tudi sporočila, da so izraelski ponudniki kabelskih in satelitskih omrežij umaknili kanal iz svojih storitev.
Odzvali sta se tudi dve vodilni mednarodni organizaciji, ki se zavzemata za svobodo tiska, ki sta ostro obsodili sprejetje odloka o prepovedi oddajanja Al Jazeere v Izraelu. "Ta poteza predstavlja izjemno zaskrbljujoč precedens za omejevanje dela mednarodnih medijev v Izraelu," je zapisal Odbor za zaščito novinarjev (CPJ). Organizacija Novinarji brez meja (RSF) pa je prek omrežja X zapisala: "RSF odločno obsoja svobodo ogrožajočo zakonodajo, ki cenzurira televizijsko mrežo zaradi njenega poročanja o vojni v Gazi."
Zakon omogoča prepoved oddajanja za obdobje 45 dni, ki se lahko podaljša, poročajo izraelski mediji. Odredbo o prepovedi oddajanja mora v 24 urah obravnavati pristojno sodišče, ki mora nato v treh dneh odločiti, ali bo začela veljati.
Sam zakon o medijih je sicer vezan na stanje izrednih razmer v državi, ki ga je izraelska vlada razglasila po 7. oktobru lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. Po navedbah izraelskih medijev naj bi torej prenehal veljati 31. julija ali prej, če bi vlada vmes preklicala izredno stanje.
