Protestniki, jezni na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, so se podali na ulice Tel Aviva, kjer so zahtevali njegov odstop in zahtevali ponovne volitve. Medtem ko so protivladni protesti po napadih 7. oktobra zamrli, pa je priljubljenost Netanjahuja ob nadaljevanju napadov na Palestino znova začela močno upadati.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
V Izraelu so sicer celotno leto 2023 so redno potekali množični protesti, na katerih so zahtevali odstop premierja. A takrat je jezo do Netanjahuja spodbujalo predvsem njihovo nasprotovanje kontroverznim pravosodnim reformam.
Izraelski premier pa se je zdaj znašel tudi pod pritiskom zaradi usode desetin talcev, ki so jih borci Hamasa zajeli 7. oktobra, poroča BBC.
Netanjahu: Ne bomo se uklonili pritisku mednarodne skupnosti, ofenziva bo
"Seveda bo do ofenzive prišlo šele potem, ko bomo civilistom na območjih spopadov omogočili, da se preselijo na varna območja," je pravi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Vendar pa vztraja, da se Izrael pri tem vprašanju ne bo uklonil pritisku mednarodne skupnosti. "Kdor nam želi preprečiti delovanje v Rafi, nam s tem sporoča, naj izgubimo vojno," meni in dodaja, da tega ne bo dovolil, saj da bo obračunal z vodstvom palestinskega gibanja Hamas, kar je po njegovih besedah le vprašanje časa.
Tudi vprašanja premirja in trajnejše rešitve za konec konflikta v Gazi po njegovih besedah ne bo narekovala mednarodna skupnost. Rešitev je po njegovem mnenju mogoče doseči le z neposrednimi pogajanji med obema stranema brez predpogojev.
Pogajanja o prekinitvi spopadov, ki so v zadnjem času potekala v Egiptu ob posredovanju Katarja in ZDA, so medtem nekoliko zastala, je v soboto na varnostni konferenci v Münchnu povedal katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani. "Vzorec v zadnjih dneh ni ravno obetaven," je dejal in dodal, da prizadevanja za prekinitev ognja poleg stališč Izraela in Hamasa otežuje vztrajanje več držav, da mora vsako novo premirje vključevati dogovor o izpustitvi izraelskih talcev, ki ostajajo v Gazi.
Medtem je palestinski premier Mohamed Štajeh je izraelske oblasti pozval, naj razseljenim Palestincem, ki so se zatekli na jug Gaze, dovolijo vrnitev v severni del palestinske enklave. Izraelskega premierja je posvaril, naj jih ne preganja čez južno mejo v Egipt, saj tamkajšnje oblasti tega ne bodo dopustile.
"Sam vem in vsi vemo, da je izraelski načrt vključeval izganjanje ljudi iz Gaze. Tako mi kot Egipčani smo si močno prizadevali, da se to ne bi zgodilo," je Štajeh dejal na varnostni konferenci v Münchnu, kjer je sodeloval na panelu o prihodnosti izraelsko-palestinskih odnosov. "Egipt ne bo nikomur dovolil prečkati meje," je dodal.
Številni mediji so namreč ta teden poročali, da Egipt v strahu pred množičnim begom ljudi z juga Gaze ob pritisku ofenzive izraelskih sil v Rafi gradi ogromno begunsko taborišče v puščavi, obdano z visokimi betonskimi zidovi.
Štajeh: Hamas, Fatah in druge palestinske frakcije povabljene na srečanje v Moskvi
Palestinski premier je povedal še, da so bile številne palestinske frakcije, vključno z gibanjema Hamas in Fatah, s strani ruskih oblasti povabljene na srečanje, ki naj bi potekalo prihodnji četrtek v Moskvi. Dodal je, da sicer palestinska oblast (PLO) na okupiranem Zahodnem bregu, ki jo v večini sestavljajo pripadniki gibanja Fatah, ne vzdržuje stikov s Hamasom.
Palestinski premier je situacijo po 7. oktobru, ko je Hamas izvedel napad na Izrael in spodbudil uničujoč odziv izraelskih oboroženih sil v Gazi, opisal kot katastrofo za vse. Ob tem je sicer poudaril, da se trpljenje palestinskega ljudstva konstantno nadaljuje vse od leta 1948. Pozval je k prekinitvi spirale nasilja in dejal, da je treba nujno čim prej rešiti palestinsko vprašanje.
Štajeh je svoja stališča danes izrazil na enem osrednjih dogodkov zadnjega dne varnostne konference v Münchnu. Poleg palestinskega premierja so v panelu o prihodnosti izraelsko-palestinskih odnosov sodelovali tudi jordanski zunanji minister Ajman Safadi, nekdanja zunanja ministrica Izraela in nekdanja vodja izraelske opozicije Cipi Livni, kanadska zunanja ministrica Melanie Joly ter španski zunanji minister Jose Manuel Albares Bueno.
'Izrael bo pod njegovim vodstvom ostro nasprotoval enostranskemu priznanju Palestine'
Netanjahu pa se je odzval tudi na poročanje medijev, da bi lahko ZDA in nekatere druge zahodne zaveznice priznale palestinsko državo brez soglasja Izraela, in dejal, da bo Izrael pod njegovim vodstvom ostro nasprotoval takšnemu enostranskemu priznanju.
Številne države in mednarodne organizacije medtem v zadnjih dneh pozivajo Izrael, naj se vzdrži napada na Rafo, vendar so za zdaj vsakokrat naletele na gluha ušesa. Proti neomajnosti izraelskih oblasti pa je v soboto protestiralo tudi več tisoč Izraelcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Številni so se zbrali v Tel Avivu in blokirali več cest, protesti so potekali tudi blizu Netanjahujeve vile v Cezareji. Nekateri protestniki so pozivali k novim volitvam, drugi pa so se zavzemali predvsem za prekinitev ognja v Gazi in dogovor s Hamasom o osvoboditvi talcev.
WHO: Bolnišnica v Gazi po izraelskem vdoru ne obratuje
Izraelska vojska medtem ob pripravah na ofenzivo v Rafi nadaljuje operacije na jugu Gaze, predvsem v mestu Han Junis, kjer po navedbah izraelskih sil potekajo ostri spopadi. V zadnjem dnevu je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 127 ljudi, skupno število ubitih Palestincev od 7. oktobra pa po zadnjih podatkih oblasti v palestinski enklavi znaša najmanj 28.985, še 68.883 je ranjenih.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je sporočil, da je bolnišnica Naser na jugu območja Gaze po vdoru izraelske vojske vanjo prenehala obratovati. "Bolnišnica Naser v Gazi ne deluje več, po teden dni trajajočem obleganju, ki mu je sledil vojaški vdor, ki še vedno traja," je navedel.
"Ekipa WHO tako včeraj kot dan prej ni smela vstopiti v bolnišnico, da bi ocenila razmere, v katerih se nahajajo bolniki, in ugotovila najbolj nujne zdravstvene potrebe, čeprav je prišla do bolnišničnega kompleksa, ko je s partnerji dostavila gorivo," je zapisal na spletu. Po njegovih navedbah je v bolnišnici trenutno okoli 200 bolnikov, poroča BBC. "Najmanj 20 jih je treba takoj premestiti v druge bolnišnice, da dobijo ustrezno zdravstveno pomoč," je dodal.
Izraelska vojska je vdrla v bolnišnico v Han Junisu v četrtek, ker naj bi se v njej skrivali borci palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Domneva tudi, da so tam tudi talci, ki jih je Hamas zajel v napadu na Izrael 7. oktobra lani. Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, je sporočilo, da so v bolnišnici ostali le štirje zdravstveni delavci.
Neimenovani vir v bolnišnici je za BBC News povedal, da je 11 bolnikov umrlo, ker je prišlo do motenj v oskrbi z elektriko in kisikom, več zdravnikov pa je bilo aretiranih. Izraelska vojska je medtem v soboto sporočila, da so njihovim enotam naročili, da ohranijo bolnišnico delujočo in da zagotovijo hrano in vodo.
Spopadi v okolici bolnišnice Naser potekajo že več tednov. Izrael trdi, da Hamas uporablja bolnišnice in šole za svoje operativne centre. Po navedbah izraelske vojske so v zadnjih dneh na območju bolnišnice ubili okoli 20 Hamasovih borcev in zasegli številne kose orožja.
