Netanjahu prispel na Madžarsko, ta napovedala izstop iz ICC

"Dobrodošli v Budimpešti, Benjamin Netanjahu!" je danes na omrežju Facebook zapisal madžarski obrambni minister Kristof Szalay-Bobrovniczky.

Benjamina Netanjahuja so sprejeli z vojaškimi častmi, srečal se je tudi z Orbanom. Izraelski premier bo na Madžarskem bival predvidoma do nedelje.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je novembra lani zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi med drugim izdalo nalog za prijetje Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta. Kmalu zatem je Orban v znak kljubovanja nalogu in mednarodnemu pravu skrajno desnega izraelskega kolega povabil na obisk.

Ob tem je odločitev ICC označil za predrzno in cinično, češ da je preoblečena v pravno odločitev, a dejansko s političnimi nameni posega v konflikt. "Tu nimamo izbire, odločitvi moramo kljubovati," je dejal.

Netanjahu se je takrat Orbanu zahvalil za povabilo. Po njegovih besedah se je Madžarska – v nasprotju s tistimi državami, ki nameravajo nalog ICC izvršiti – postavila na stran pravice in resnice.

"Pravkar ste sprejeli pogumno in načelno odločitev glede ICC in zahvaljujem se vam, Viktor (...) To je pomembno za vse demokracije. Pomembno se je zoperstaviti tej pokvarjeni organizaciji," je Netanjahu dejal na skupni novinarski konferenci z Orbanom.

Madžarski premier je menil, da ICC ni več neodvisno, temveč politično sodišče, kar da se je najbolj jasno pokazalo v njegovih odločitvah glede Izraela. "Uničili bomo iransko os terorja, ki ne ogroža le nas, ampak tudi Evropo," je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI dejal izraelski premier.

Orban je svojemu gostu zagotovil ničelno toleranco do antisemitizma, ki da v zahodnih državah dosega še ne videne ravni. Zagotovil je tudi podporo Madžarske suverenosti Izraela in njegovi pravici do samoobrambe, kar da poudarjajo tudi na svetovnem odru.

V skladu z odločitvijo ICC bi morale vse države podpisnice rimskega statuta, med katerimi je tudi Madžarska, Netanjahuja ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in izročiti sodišču. Budimpešta vztraja, da tega ni dolžna storiti, ker da statuta kljub podpisu in ratifikaciji nikoli ni vpisala v nacionalno zakonodajo, pojasnjuje portal Radio Free Europe.

Do obiska Netanjahuja na Madžarskem prihaja v času obnovljenih napadov na opustošeno Gazo, kjer je izraelska agresija doslej terjala več kot 50.000 smrtnih žrtev.

Madžarska zapušča Mednarodno kazensko sodišče

Madžarska vlada je danes namreč napovedala, da bo izstopila iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), češ da je postalo politično. 

Kot je danes dejal vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas, bo vlada še danes sprožila postopke izstopa iz sodišča.

ICC je bila po njegovih besedah "spoštovanja vredna pobuda, a se zdi, da se je spremenila v politično telo". Kot najbolj očiten primer tega je izpostavil prav pregon Netanjhuja.

"Madžarski vladi se zdi vse to nesprejemljivo in se je odločila, da ne bo več sodelovala v dejavnostih ICC," je na omrežju Facebook sporočil Gulyas.

Umik države iz sodišča sicer začne veljati leto dni po vložitvi ustreznih dokumentov - ponavadi v obliki uradnega pisma z izjavo o izstopu - v uradu generalnega sekretarja ZN. Doslej sta iz sodišča izstopili le dve državi - Burundi in Filipini.

Nemški kancler Olaf Scholz je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede obiska dejal, da ima nemška vlada že oblikovano stališče. Kot je dodal, si ne more predstavljati, da bi izraelskega premierja aretirali v Nemčiji. Najverjetnejši bodoči kancler Friedrich Merz je namreč že dejal, da išče načine, kako bi Netanjahuja sprejel v Berlinu, ne da bi pri tem kršil mednarodno pravo.

Do Madžarske je bila medtem kritična nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je odločitev Budimpešte, da ne bo izvršila mandata ICC, označila za "slab dan za mednarodno kazensko pravo", navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kritična do odločitve Madžarske je bila tudi Poljska, medtem pa se je odzvala še Palestinska uprava v Ramali, ki je Madžarsko pozvala, naj aretira Netanjahuja.

Pristojnosti ne priznavajo Rusija, ZDA, Izrael in Kitajska

Sodišče ICC s sedežem v Haagu je bilo ustanovljeno leta 2002. Pristojno je za pregon posameznikov, odgovornih za najhujše zločine, ko jih države same ne želijo ali ne morejo preganjati. Ima 125 članic.

Od začetka delovanja je sodišče zaradi domnevnih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, genocida in kaznivih dejanj proti pravosodju odprlo več kot 30 primerov. Oviro pri njegovem delovanju mu sicer predstavlja pomanjkljivo priznavanje pristojnosti in pooblastil za uveljavljanje odločitev.

Med več deset državami, ki ne priznavajo pristojnosti ICC, so Rusija, ZDA, Izrael in Kitajska, kar ovira preiskavo in pregon njihovih državljanov. Od 60 doslej izdanih nalogov za prijetje so jih izvršili le približno tretjino. Nedavno so na tej podlagi prijeli nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja.

Ameriški predsednik Donald Trump je februarja tudi uvedel sankcije proti sodišču. Ustanovi je očital neutemeljene preiskave, uperjene tako proti ZDA kot Izraelu.