Anketa je pokazala, da je le malo povolilnih kombinacij tako nepriljubljenih kot naveza SPD, Zeleni in Levica. 43 odstotkov vprašanih meni, da bi takšna koalicija Nemčiji škodovala. Za primerjavo – koalicijo krščanskih demokratov CDU/CSU in Zelenih kot potencialno škodljivo ocenjuje 28 odstotkov, sodelovanja SPD in Zelenih ter CDU/CSU in FDP pa le 26 odstotkov. 64 odstotkov vprašanih sicer meni, da bi dobro delovala črno-rumena koalicija CDU/CSU in FDP, medtem ko v nadaljevanje dobrega sodelovanja velike koalicije CDU/CSU in SPD verjame le 39 odstotkov vprašanih.
Morda še najbolj grenko spoznanje raziskave za politično obdobje "po Angeli Merkel" pa je, da 53 odstotkom vprašanih ni všeč niti nobena od strank – niti nihče od glavnih kandidatov. Na volitvah bodo tako volili "manjše zlo".
Ankete sicer največ podpore kažejo SPD in njenemu kandidatu za kanclerja Olafu Scholzu, a kakšne predvolilne evforije vendarle ni. Scholz ima težave s preteklimi finančnimi škandali, pomanjkanjem karizme in pomanjkanjem konkretnosti v odgovorih na vprašanja.
Analitiki so ga že obtožili, da njegov besednjak sicer vključuje besedi da in ne, ampak vseeno so odgovori tako nejasni, da enostavno ni mogoče razvozlati jasnih stališč. Vseeno je sicer na obeh dosedanjih trielih Scholz zbral daleč največ simpatij gledalcev.
A Nemci na marsikatero vprašanje želijo jasne odgovore, še posebej na tisto, s kom bi morebitni zmagovalec Scholz sklenil koalicijo. A Scholz se odgovoru izmika z besedami, naj ljudje volijo za močno SPD, saj bodo tako "dobili vse, kar je v to vključeno", izključil ni niti povezave v Levico, ki gre očitno v nos volivcem.
Se je pa zaostrila retorika med CDU/CSU in SPD, kar sicer kaže predvsem na poskus obeh strank, da se distancirata od velike koalicije, ki po mnenju mnogih hromi Nemčijo. CDU/CSU pa tudi potrebuje nekaj zagona, potem ko je njihovemu kandidatu Arminu Laschetu uspelo precej oklestiti podporo stranki Merklove, po drugi strani pa ima tudi težavo, da volivci za vse, kar gre v državi narobe, veliko bolj kot SPD – krivijo CDU/CSU.
Zaton zelenih
Medtem pa analitike zaposluje tudi dogajanje v zvezi z nemškimi Zelenimi. V dogajanje se je poglobil tudi Politico, kjer navajajo, da je imela stranka, ko je Annalena Baerbock vstopila v tekmo za nemško kanclerko, kot prva kandidatka Zelenih za to mesto, drzen načrt za spremembo države in na videz spodobne možnosti za zmago. A do zdaj so ti upi skoraj izginili. Analitiki menijo, da je za to kriva Baerbockova.
Ta je stranko vse od 2018 pomagala oblikovati v pragmatično, centristično silo, ki se je dobro odrezala na državnih in evropskih volitvah.
Zaradi podnebnih katastrof, kot so bile smrtonosne poplave v zahodni Nemčiji to poletje, so Zeleni še dodatno ujeli pozornost volivcev, prav tako je bila uvedba Baerbockove v volilno bitko veliko manj gladka kot spori v konservativnem bloku Angele Merkel, kjer se niti po izbiri Lacheta duhovi niso povsem pomirili.
Tako je nekaj časa vladalo celo obdobje, ko se je zdelo, da je Nemčija na pragu zelene revolucije. Potem pa sta stranka in njena kandidatka klonili pod pričakovanji.
Namesto pomanjkanju pojasnil, s čim bo plačala spremembe in kako bodo te prizadele državljane, sicer Baerbockova vztraja, da so za padanje podpore krivi napadi političnih nasprotnikov, ki da jim "ustreza ohranjanje stanja".
Čeprav je skoraj gotovo ne bodo vodili, bodo nemški Zeleni najverjetneje pomemben člen prihodnje nemške vlade. Zaenkrat računajo na pomembno mesto v koaliciji.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.