Poročilo WWF ugotavlja, da neposredne ekonomske koristi, kot je poraba vode za gospodinjstva ali namakanje kmetijstva in industrije, znašajo najmanj 7,5 bilijona ameriških dolarjev na leto, medtem ko so "nevidne" koristi, kot so čiščenje vode, izboljšanje zdravja tal, shranjevanje ogljika in zaščita skupnosti pred ekstremnimi poplavami in sušami, do sedemkrat večje, okoli 50 bilijonov dolarjev. Oboje skupaj predstavlja 60 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.
V poročilu lahko tudi preberemo, da je od leta 1970 svet izgubil tretjino močvirnih območij, medtem ko so se populacije sladkovodnih živali povprečno zmanjšale za kar 83 odstotkov. "Ta uničujoč trend je prispeval k povečanju števila ljudi, ki se soočajo s pomanjkanjem vode in negotovostjo hrane. Mnoge reke in jezera so presušile, onesnaženje se je povečalo, viri hrane pa so se zmanjšali," so zapisali v znani okoljski organizaciji.
Več kot dve tretjini največjih svetovnih rek nimata več prostega toka, medtem ko močvirja izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.
V Evropi se ne zavedamo dovolj luksuza, ki ga imamo – neomejenega dostopa do vode. A tudi to se lahko spremeni oziroma se že spreminja. V zadnjih letih je kar 30 odstotkov Evropejcev že občutilo pomanjkanje oziroma omejen dostop do vode, piše Euronews.
Za dnevne potrebe po pijači sta dovolj dva litra vode, ko govorimo o hrani, številka naraste na 3000 litrov. Za namakanje se namreč na svetu porabi kar 70 odstotkov sladke vode. "Veliko hrane uvozimo, zato se zanašamo na upravljanje z vodo v drugih delih sveta," je povedal profesor okoljskih politik na londonskem King's Collegeu Naho Mirumachi.
Jippe Hoogeveen z Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob tem poudarja, da se bo morala Evropa vedno bolj zanašati na uvoz hrane, saj zaradi segrevanja ozračja marsičesa ne bo več mogoče pridelovati.
Najbolj na udaru je Španija, kjer so v začetku leta razglasili dolgotrajno sušo, potem ko so v zadnjih treh letih beležili precej manj padavin in višje temperature kot običajno. Predstavnik organizacije, ki povezuje španske pridelovalce, je ob tem celo opozoril, da bo treba na gojenje določenih pridelkov preprosto pozabiti.
Pomanjkanje vode pa ne ogroža le pridelave hrane, na udaru je tudi oskrba z energijo. "Ko se pomikamo v dobo čiste energije, se pomikamo k stvarem, kot so hidroelektrarne. Če bo v naših rekah primanjkovalo vode, se ne bomo mogli zanesti na hidroenergijo," je pojasnil Mirumachi.
Naslednja grožnja vodnim virom, dodaja, je rast prebivalstva, do leta 2030 naj bi na Zemlji živelo že 8,5 milijarde ljudi.
Da je nujno treba ukrepati, opozarja tudi Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki je leta 2022 v poročilu zapisala, da svetovni vodni krog ni več v ravnotežju, kar ima lahko katastrofalne posledice.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.