Neodločni ZDA in Evropa: se bo v Ukrajini ponovil scenarij iz Afganistana?

"Nenadoma se spet zdi možno, da bo Vladimir Putin zmagal v vojni v Ukrajini – čeprav je Rusija gospodarsko in tehnično precej slabša od Zahoda ter vojaško od Nata," piše focus.de.

Sprašujejo se, ali se morda ponavlja afganistanski vzorec? "Tudi tam sta se ZDA in Evropa dokončno uklonili talibanom in se umaknili. Ker jim je manjkalo absolutne odločenosti, da bi zmagali v spopadu. Ker so napačno ocenili faktor časa. In se ni osredotočil na bistveno."

Vzporednice potegnejo tudi z letom 1938, ko je Zahod zapustil Češkoslovaško – v upanju, da bo rešil mir. Razplet je znan. 

Potek vojne v Ukrajini je odvisen od dobave orožja. Morala Ukrajincev dosej ni bila vprašanje, takoj po ruskem napadu so dokazali, kaj zmorejo, ko so Putinove čete, ki so na začetku vojne obkolile Kijev, potisnili nazaj na vzhod.

Toda vojaška pomoč mora prispeti pravočasno in v tem je vse večji neuspeh Zahoda, ki sicer obljublja in dostavlja pomoč – a premalo in s preveč oklevanja. 

V strahu pred stopnjevanjem konflikta, je dostava pogosto prepozna, in okno priložnosti, v katerem bi lahko nekateri oborožitveni sistemi naredili razliko, se zapre, pravijo in s prstom kažejo na svojega kanclerja Olafa Scholza, ki da je od zavlačevalcev, ki ni dovolj hitro poslal nemških bojnih tankov. Takrat namreč Rusi niso imeli utrjenih obrambnih linij. Čez zimo so nato zgradili minske pasove in bunkerje ter od zaveznikov dobili brezpilotna letala, ki se lahko učinkovito borijo proti tankom. Ko sta Leopard in Abrams prispela z enoletno zamudo, sta izgubila svojo strateško vrednost.

Ocenjujejo tudi, da se Evropa, ko gre za pomoč Ukrajini, ne bi smela toliko zanašati na ZDA, kjer smo že videli, da je politična blokada odložila pomoč, v luči predsedniške kampanje in morebitne zmage Donalda Trumpa pa je še toliko bolj pomembno, da se Evropa zaveda, da je ameriška podpora lahko minljiva. 

Bogata EU bi morala biti sposobna pomagati Ukrajini, saj je gospodarsko veliko močnejša od Rusije. So pa znotraj povezave različna mnenja in politiki, ki ne slovijo po odločenosti. Mednje sodi tudi Scholz, ki se za razliko od predhodnice zelo izogiba temu, da bi v reševanju konfliktov prevzel štafetno palico. 

Rad bi se izognil neposredni vojni z Rusijo. A pri focus.de menijo, da jo morda pomaga netiti s svojo neodločnostjo: "Kdo verjame, da se bo Putin ustavil v Ukrajini, če bo tam zmagal ali zamrznil vojno?  Putin je povedal, kar hoče: Sovjetski imperij vključuje Moldavijo, Gruzijo - in Baltik, kjer so nameščeni nemški vojaki. Če bo Donald Trump postal predsednik ZDA, se bo morala Evropa zaščititi sama."