Merz za koalicijo s socialdemokrati, uspeh skrajne desnice 'zadnje opozorilo'

Unija je prejela 28,5 odstotka glasov, kar je sicer drugi najslabši rezultat za stranko, a za okoli štiri odstotne točke boljši kot pred štirimi leti. Na drugem mestu je podvojila rezultat AfD in zbrala 20,8 odstotka glasov. Prvič v zgodovini so na tretjem mestu socialdemokrati, ki so doživeli zgodovinsko slab rezultat s 16,4 odstotka.

Zeleni so prejeli 11,6 odstotka glasov. Za zmagovalce pa velja tudi Levica, ki so ji ankete dolgo časa napovedovale, da bo ostala zunaj parlamenta, a ji je uspelo okrepiti podporo na 8,8 odstotka glasov.

Sestrski CDU/CSU bosta v novi sestavi parlamenta imeli 208 sedežev, stranka AfD 152, SPD 120 sedežev, Zeleni 85, Levica pa 64 sedežev. V parlamentu bo z enim sedežem zastopana tudi stranka danske manjšine SSW, ki ji sicer ni treba doseči volilnega praga petih odstotkov.

Liberalcem (FDP) in levemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW) medtem ni uspelo priti v parlament, ostala sta tik pod volilnim pragom. FDP je podprlo 4,33 odstotka volivcev, BSW pa 4,97 odstotka.

Umik iz politike je že pred uradnimi rezultati napovedal vodja liberalcev FDP Christian Lindner, v kolikor se stranki ne bo uspelo prebiti v parlament. Pripravljen je namreč prevzeti odgovornost, potem ko je iz vlade lani jeseni umaknil svoje liberalce, čemur so sledile predčasne volitve.

Novi nemški kancler bo najverjetneje vodja CDU Friedrich Merz, ki je v nedeljo v oddaji na televizijah ZDF in ARD napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči. Dejal je, da si bo po zmagi na nedeljskih parlamentarnih volitvah prizadeval za oblikovanje koalicije s socialdemokrati (SPD). Opozoril je, da je dober rezultat skrajne desnice na volitvah "zadnje opozorilo" za druge nemške stranke.

"Skupaj s socialdemokrati smo v položaju, da oblikujemo vlado. In točno to hočemo," je Merz danes dejal na novinarski konferenci v Berlinu. Napovedal je, da bo že danes začel pogovore s predstavniki socialdemokratov. Cilj je, da hitro dobimo delujočo vlado, je poudaril.

Pri uniji so se zavedali, da bo sestavljanje vlade težko. "Morda še težje, kot smo si mislili," je povedal. Kljub temu pa je prepričan, da ni alternative hitremu oblikovanju koalicije, saj je treba v Nemčiji imeti čim prej vlado, ki bo lahko državo predstavljala tudi v Evropi in po svetu. "Svet ne čaka na nas, Evropa čaka na nas, da bomo prevzeli močno vlogo," je poudaril in napovedal, da si želi novo vlado najkasneje do velike noči.

Glede morebitnih koalicijskih partnerjev ni želel ugibati. V primeru štirih strank v parlamentu je namreč možna parlamentarna večina z dvema strankama: unija in socialdemokrati. Tudi raziskava inštituta YouGov je pokazala, da si največ volivcev želi koalicijo med CDU/CSU in SPD. 

Volilni rezultati po deželah so pokazali delitve znotraj države. V večini vzhodnih dežel je namreč postala najmočnejša sila AfD. To velja za Mecklenburg-Predpomerjansko, Brandenburg, Saško-Anhalt, Saško in Turingijo, v slednji je sicer AfD tudi najmočnejša sila v deželnem parlamentu.

Konservativna unija je postala najmočnejša sila večinoma v zahodnih deželah. Tradicionalno je na Bavarskem jasna zmagovalka Krščansko-socialno unija (CSU), ki je zmagala v vseh okrajih. Socialdemokrati so medtem zmagovalci v Bremnu in Hamburgu, poroča portal Tagesschau.

Kadrovski premiki v strankah

Je pa kancler Olaf Scholz iz SPD v oddaji posredno zavrnil sodelovanje v prihodnji vladi. "Na volitvah sem se potegoval za položaj kanclerja in nobenega drugega v vladi," je dejal. Tega položaja pa glede na rezultate, ko je SPD na tretjem mestu s 16,4 odstotka glasov, ne bo osvojil. Poleg tega je napovedal, da bo moral pogajanja z unijo voditi nekdo drug.

Obrambni minister iz vrst SPD Boris Pistorius je v nedeljo ločeno napovedal pripravljenost stranke za sodelovanje v vladi. SPD je sicer doživela največjo izgubo med strankami, in sicer skoraj 10 odstotnih točk, saj je leta 2021 osvojila skoraj 26 odstotkov. V stranki se zato napoveduje prenova.

Več kot 20 odstotkov podpore skrajno desni AfD, preboj tudi za Levico

Odmevna je bila tudi podpora skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki je z okoli 20,8 odstotka podvojila rezultat izpred štirih let. Kanclerska kandidatka stranke Alice Weidel je večkrat poudarila, da si volivci očitno želijo koalicijo CDU/CSU in AfD, kar je Merz znova zavrnil. Dejala je še, da bi lahko koalicija unije z levimi strankami le še dodatno okrepila podporo AfD, ki bi na prihodnjih volitvah zmagala.

S tem je bila Weidelova kritična do morebitne koalicije CDU/CSU, SPD in Zelenih. Kanclerski kandidat Zelenih Robert Habeck je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z Merzom, če bi prejeli vabilo. 

Trumpov odziv na nemške volitve

Še pred dokončnimi rezultati pa so številni voditelji že čestitali zmagovalcem volitev. Ameriški predsednik Donald Trump je rezultate nemških predčasnih parlamentarnih volitev na družbenem omrežju Truth Social danes označil za velik dan za Nemčijo. Prepričan je, da imajo Nemci podobno kot Američani dovolj politik brez zdravega razuma.

Med prvimi je Merzu čestital generalni sekretar Nata Mark Rutte. Na omrežju X je zapisal, da se veseli sodelovanja z Merzem v obdobju, ki je ključno za varnost. Ključno je, da Evropa poveča izdatke za obrambo in vaše vodstvo bo odločilno pri tem, je zapisal.

Češki liberalno-konservativni premier Petr Fiala je Merzu zaželel veliko moči in uspeha pri oblikovanju vlade ter se zavzel za poglobitev sodelovanja med Nemčijo in Češko ter okrepitev Evrope.

Hrvaški premier Andrej Plenković, ki tako kot Merz prihaja iz politične družine EPP, je v čestitki izrazil upanje, da bo Merz kmalu oblikoval vlado, s katero bodo sodelovali za okrepitev odnosov ter se soočili z izzivi.

Merzu je čestital tudi izraelski zunanji minister Gideon Sar ter izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med Nemčijo in Izraelom še poglobili.

Merzu je čestital tudi slovenski premier Robert Golob, ki je sporočil, da EU potrebuje močno Nemčijo pri spopadanju s številnimi in kompleksnimi izzivi današnje mednarodne skupnosti.

Skrajno desni Alternativi za Nemčijo pa čestitajo somišljeniki. Vodja avstrijskih svobodnjakov Herbert Kickl je tako v čestitki zapisal, da je v požarnem zidu, ki so ga nemške stranke oblikovale pred AfD, zazijala velika luknja.