Nemški 'stoj' na vseh mejah

Po besedah tiskovnega predstavnika nemške policije Daniela Rosina organi na meji izvajajo ciljno usmerjen nadzor, kar je v nedeljo napovedala tudi notranja ministrica Nancy Faeser. Po njenih besedah si namreč želijo, da bi nadzor čim manj vplival na prebivalce obmejnih regij, dnevne migrante in gospodarstvo.

Preverjanje potnikov iz sosednjih z sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga bo Nemčija izvajala vsaj naslednjih šest mesecev. Nadzor so sicer oblasti v Berlinu oktobra lani že uvedle na mejah s Poljsko, Češko in Švico, še prej, septembra 2015 pa na meji z Avstrijo.

Ne želijo (več) nedovoljenih migracij

Glavna razloga za širitev nadzora sta omejevanje nedovoljenih migracij in zaščita notranje varnosti Nemčije pred aktualnimi grožnjami, ki jih predstavljata islamistični terorizem in čezmejni kriminal.

"Nedovoljene migracije niso tisto, kar si želimo," je nemški kancler Olaf Scholz v soboto dejal na srečanju z državljani v mestu Prenzlau v Brandenburgu. "Če v Nemčijo, tako kot lani, pride 300.000 ljudi, od katerih so le nekateri upravičeni do zaščite, potem to ni dobro," je dodal.

Zato je po njegovem treba bolj natančno pogledati, kdo ima pravico do vstopa v državo. "Na žalost se ne moremo povsem zanesti na vse naše sosede, da delajo stvari tako, kot bi morali," je dejal Scholz, ob tem pa poudaril, da bo izvajanje nadzora potekalo v skladu z evropsko zakonodajo.

Težave predvsem za dnevne migante, ki delajo v Nemčiji

Do nemške napovedi mejnega nadzora so bili v preteklih dneh med drugim kritični v sosednjih Poljski in Avstriji. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da to pomeni konec delovanja schengenskega območja.

V zvezi z odločitvijo Nemčije se je zdaj oglasil tudi nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki prihaja iz Luksemburga, kjer dela več kot 50.000 nemških dnevnih migrantov. Kot je dejal, ni pristaš mejnih kontrol, ker povzročajo velike nevšečnosti dnevnim migrantom. Še posebej problematične se Junckerju zdijo stacionarne mejne kontrole.

Spričo dejstva, da so v schengenskem območju tudi druge države znova uvedle začasne mejne kontrole, pa je Juncker izrazil zaskrbljenost, saj da so dosežki evropskega povezovanja zdaj postavljeni pod vprašaj brez premisleka.

Prihodnje leto bo minilo 40 let od podpisa schengenskega sporazuma. 14. junija 1985 so se Nemčija, Francija, Luksemburg, Belgija in Nizozemska dogovorile o postopni odpravi mejnih kontrol. Danes schengensko območje tvori 29 držav, tudi Slovenija.