Nemški kmetje nadaljujejo proteste, Scholz opozarja pred skrajneži

Nemški kmetje protestirajo že več kot teden dni. S traktorji blokirajo uvoze in izvoze na avtoceste, s svojimi vozili pa povzročajo prometne zastoje tudi v Berlinu in drugih mestih po državi.

Proteste je sprožila vladna napoved o zmanjšanju sredstev zaradi proračunskega primanjkljaja. Nemško ustavno sodišče je namreč odločilo, da vlada kanclerja Scholza ne more prerazporediti več deset milijard sredstev za pomoč pri širjenju koronavirusa v druge namene.

Kmete je razburil predvsem načrt zvezne vlade, da odpravi davčne olajšave za kmetijsko dizelsko gorivo, ki veljajo že več kot 70 let. Nemško ustavno sodišče je razglasilo, da vlada ne more prerazporediti okoli 60 milijard neporabljenih sredstev za pomoč pri širjenju koronavirusa v financiranje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v okviru zelenega prehoda. 

"Čim več proizvodnje za čim manj denarja, majhne kmetije pa izginjajo"

Oblasti so sprva nameravale subvencije ukiniti naenkrat, zaradi pritiskov pa so se odločile, da jih odpravijo postopoma. Nato je Berlin predlagal ukinitev davčne olajšave za nakup kmetijske in gozdarske opreme ter ukinitev subvencij za dizelsko gorivo v kmetijstvu, zdaj pa bodo davčne olajšave ostale, subvencije za gorivo pa se bodo postopno ukinile leta 2026. 

Trenutno kmetje zaradi državnih subvencij plačujejo cenejše dizelsko gorivo, kot ga plačujejo vozniki avtomobilov. Koalicija v Berlinu trdi, da bo opustitev dizelskega goriva prispevala k izboljšanju okolja, kmetje pa opozarjajo, da nimajo drugih možnosti za gorivo in da jim ukinitev subvencij grozi s prenehanjem poslovanja.

Nemški podkancler Robert Habeck je dejal, da razburjenje kmetov razume. Meni, da se ne pritožujejo nad vlado, temveč nad spreminjajočim se sektorjem. "Težav ni povzročil Berlin, temveč velike diskontne verige supermarketov, klavnic in proizvajalcev mleka. Ker kmetje ne morejo sami določati cen, diskonti in potrošniki pa si prizadevajo za vedno nižje cene mesa, mleka in drugih izdelkov, so se kmetje znašli v krogu. Od njih se pričakuje, da bodo proizvajali več za manj denarja, zaradi česar manjše kmetije izginjajo," je povedal za DW. 

Scholz se je zahvalil tudi vodji nemškega združenja kmetov, ker se je jasno distanciral od "skrajnežev in nekaterih posnemovalcev, ki pozivajo k 'vstaji' in govorijo o 'strmoglavljenju sistema'". 

"Proteste izkoriščajo skrajneži"

V Nemčiji medtem vlada vse večja zaskrbljenost, da proteste kmetov izkorišča tudi skrajna desnica. 

Skrajneži iz skupine Svobodna Saška, ki med drugim združuje monarhiste in teoretike zarote, so med protestom v Dresdnu vihteli rojalistične zastave in predelane fotografije nemških politikov, oblečenih v ujetnike. Ob tem so na spletu objavili več sporočil v podporo kmetom.

Druge skupine, kot sta neonacistična skupina Tretji glas in nacionalistično gibanje Ein Prozent (En odstotek), so po navedbah nemškega notranjega ministrstva pozvale k stavkam in izgredom. Oblasti trdijo, da skrajneži stojijo za akcijami, kot sta postavitev vislic ob avtocestah in oviranje gospodarskega ministra Roberta Habecka pri izkrcanju s trajekta.

"Pozivi k nasilju in grožnje nimajo mesta v demokraciji," je v odzivu na dogajanje na protestih dejal Scholz. "Še posebej v tako napornem in turbulentnem času, kot je današnji, je pomembno ohraniti občutek za sorazmernost in ravnovesje – to bi moralo skrbeti vse demokrate," je dodal. S kršenjem demokratičnih procesov in pravil institucij bodo po njegovem mnenju pridobili le tisti, ki zavračajo demokracijo.

V petek so ob štajerski avtocesti v znak solidarnosti z nemškimi kmeti tudi slovenski prižgali kresove.