Lažne kampanje pred nemškimi volitvami: psihične težave kandidatov in korupcijski škandali

Največ lažnih novic je usmerjenih proti Zelenim, CDU (krščanski demokrati) in SPD (socialdemokrati, stranka kanclerja Olafa Scholza) in njihovim glavnim kandidatom, medtem ko je stranka AfD (Alternativa za Nemčijo) le redko omenjena, če že, je predstavljena v dobri luči, je za Deutsche Welle pojasnila Lea Fruhwirth iz Centra za analizo in strategije (CeMAS), ki se ukvarja s temami s področja ideologij zarote, dezinformacij, antisemitizma in desničarskega ekstremizma.

Kampanje so se širile po spletu. Od začetka februarja je tako več uporabnikov na omrežju X delilo videoposnetek o živčnem zlomu glavnega kandidata CDU Friedricha Merza. V posnetku navajajo, da si je pred sedmimi leti poskušal vzeti življenje. Kot dokaz so navajali izjavo domnevnega psihiatra in zdravniški izvid z žigom, ki naj bi ga požigosal Albert Mertens - domnevni psihoterapevt. Ena od objav, ki je delila posnetek, je v desetih dneh zabeležila več kot 5,4 milijona ogledov, so ugotovili pri DW, kjer so pri zbornici psihoterapevtov preverili, ali omenjen strokovnjak sploh obstaja. Na naslovu, ki so ga navedli v posnetku, ni navedena nobena ordinacija, prav tako Albert Mertens ni med njihovimi pooblaščenimi osebami. 

Videoposnetek so najprej objavili na spletni strani "Tedenski pregled iz Munchna". Da je šlo za zavajajočo kampanjo, je razkril tudi večkrat ponovljen poudarek, da je Merz pozval k dobavi raket Taurus Ukrajini. Nemci namreč razgreto razpravljajo kako in s čim zagotoviti podporo Ukrajini. 

Kampanjo z lažnimi informacijami so sprožili tudi proti kandidatu Zelenih Robertu Habecku in njegovi strankarski kolegici Claudii Roth. Zaokrožilo je več člankov s trditvami, da sta vpletena v 100 milijonov evrov vreden korupcijski škandal z več slikami iz pruskega sklada za kulturno dediščino, ki naj bi nato končale v Ukrajini, kjer so jih prodali zasebnim zbirateljem. Fundacija je za DW zatrdila, da so vse obtožbe neresnične.

Novice delili tudi vplivneži 

Lažne novice so najprej objavili na spletnih straneh, ki so videti kot novičarski portali, vsebino pa podkrepili z lažnimi in ponarejenimi dokumenti. Člani raziskovalne skupine, ki analizirajo take strani, so ugotovili, da se je pojavilo več sto takih nemških spletnih strani, ki so bile pred tem napolnjene s prorusko vsebino ustvarjeno z umetno inteligenco. Novice so nato podelili na družbenih omrežjih, tudi s pomočjo vplivnežev. 

Nekatere takšne spletne strani je sicer lahko prepoznati kot lažne, saj imajo pomanjkljivo grafično podobo in so polne napak, a Fruhwirtherjeva ob tem poudarja, da gre tu bolj za problem razširjenosti, saj je teh strani res veliko. 

Cilji takih kampanj je predvsem širjenje negotovosti in polarizacija volilcev, še pišejo pri DW. Analize so pokazale tudi, da je bila skrajno desna stranka AfD skorajda edina deležna pozitivnega poročanja, namen pa naj bi bil, da se stranka povzpne na 20-odstotno podporo, koliko jo na trenutne ankete tudi ima. Ali obstaja povezava med ruskimi kampanjami in rastjo podpore AfD sicer ni mogoče dokazati.

Stranka AfD se sicer javno zavzema za odpravo sankcij Rusiji, prav tako so Moskvi naklonjeni bolj kot ostale nemške stranke, želijo si tudi, da bi Nemčija znova kupovala plin od Rusije. 

Širjenje dezinformacij "s strani tujih vladnih agencij v Nemčiji na splošno ni kaznivo", je pojasnilo nemško notranje ministrstvo, a ker se potencialnih groženj zavedajo, so ustanovili medresorska delovno skupino, ki bo nevarnosti spremljala, v ta namen sodelujejo tudi z drugimi državami.