Z Alpami obdana nižina na severu Italije, ki velja za industrijsko najbolj razviti del Italije, postaja nevzdržna za življenje, pravijo prebivalci. Zrak tovarn, pomešan z avtomobilskimi izpuhi in smradom s kmetijskih zemljišč je začel močno vplivati na njihovo zdravje, predvsem je hudo v samem osrčju nižine. Kot pripovedujejo prebivalci vasice Crotta d'Adda, se med krajani pojavljajo bruhanje, težave z dihanjem, vrtoglavica, otekle oči in glavoboli.
"Tako je nemogoče živeti," opisuje Cristiano Magnani. Kot pravi, se zato s sokrajani že dva tedna zadržujejo med štirimi stenami svojih domov, a da tudi hiše postajajo nevarne. "Smrad prodira notri. Obdani smo z vsemi temi stvarmi, ki povzročajo onesnaženje," je potarnal za Guardian.
Raziskava, ki jo je na območju nižine izvedel medij, pa je pokazala, da več kot tretjina prebivalcev vdihava zrak, ki za štirikrat presega mejo smernic Svetovne zdravstvene organizacije. Podobno kažejo uradni podatki Evropske okoljske agencije (EEA). Na letošnjo lestvico mest z najslabšo kakovostjo zraka se je namreč poleg 'starih mačkov' Milana in Torina uvrstila še italijanska Cremona s približno 60.000 prebivalci.
Leta 2020 je v tej provinci zaradi onesnaženja z majhnimi delci PM 2.5 predčasno umrlo od 150 do 200 ljudi na 100.000 prebivalcev, je tudi ugotovil EEA. "Delci ne poškodujejo le telesnih organov, opravka imamo z vsemi vrstami raka, boleznimi dihal, težavami s plodnostjo in tudi srčno-žilnimi boleznimi," je zdravstvene težave zaradi delcev opisala predstavnica okoljskega združenja zdravnikov ISDE Maria Grazia Petronio.
'Oblasti se ne odzovejo, ker bi to vplivalo na dobiček'
Politika pa se na drugi strani vede, kot da težav v regiji ni. "Razen, če jih te res ne prizadenejo, si ljudje predstavljajo, da se nič od tega ne dogaja. V resnici pa se stanje še slabša," je opozorila prostovoljka pri okoljskem združenju Legambiente Cremona Giovanna Pirotta. Če bi se oblasti odzvale, bi namreč to vplivalo na dobiček, kar je tudi glavni razlog za ignoriranje težave, je prepričana.
Lombardijski svetnik za okolje Giorgio Maione pa meni, da težavo rešujejo. Pravi, da je regija za okolje med letoma 2018 in 2022 namenila 19 milijard evrov. Večina sredstev se je porabila za izboljšanje infrastrukture in mobilnosti.
Tudi podatki pritrjujejo majhnemu izboljšanju. V zadnjem desetletju se je namreč raven grobih prašnih delcev PM10 postopno zniževala, prav tako pa število dni, na katere je bila izmerjena presežena meja teh delcev, ki je postavljena pri 50 g/m3. Kljub temu je bilo teh dni še vedno več kot zakonsko predpisanih 35.
Ob tem je svetnik komentiral, da so cilji EU glede kakovosti zraka nemogoči, sploh za regijo, ki ima slabo geografsko lego. Italija si zato prizadeva za sprostitev evropskih pravil.
Ker je Padska nižina slabo prevetrena ter obdana z Alpami, pa lahko onesnaženi zrak skrbi tudi Slovence, saj živimo v njeni neposredni bližini.
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.