Nemirni Balkan vse dlje od EU?

Polne ulice, blokade prometa in fakultet na univerzah v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Kragujevcu. Študentski protestniški val po novosadski tragediji, ki je vzela 15 življenj, ne poneha. In kako preseči napetosti v družbi, ki jih na odprti sceni brutalno ilustrira politika.  

"Ključno za te proteste bo, da bodo izkoristile opozicijske stranke ta potencial, se nalepile na te proteste, zahtevale predčasne volitve, jih personalizirale in poskušale zamajati oblast Aleksandra Vučića," pravi Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose. 

Strokovnjak za Balkan je prepričan, da lahko Vučić mirno sedi in čaka, ker opozicija v zadnjih tridesetih letih ni znala stopiti skupaj, Vučić pa si je medtem podredil vse podsisteme. Iz tega pa, pravi sogovornik, brbotajo kriminal, korupcija in nepotizem. "Če ne bodo ustvarili neke opozicijske koalicije, ki bi bila zmožna iti na volitve, mislim, da bo ta potencial Vučić ugrabil, ker že najavlja največje procese proti korupciji in nepotizmu v Srbiji."

Vučić, ki javno razglaša, da za njegovo stranko stojita dva milijona ljudi, po njegovem ne bo imel težav s tem, da se spet pomeri na predčasnih volitvah, da še bolj konsolidira oblast. "Od leta 2012 Srbija enostavno ni šla v nobeno reformo, kar se vidi tudi v odnosu do EU."

V Črni gori, ki jo je tudi komisarka za širitev izpostavila kot eno tistih držav Zahodnega Balkana, ki je uniji najbližje, pa so se po morilskem pohodu zavili v črnino.  Kočan meni, da to ne pomeni nič dobrega. "Pove nam samo to, da smo kot družba preveč zamočili. Ljudje so enostavno eksistenčno ujeti  v lastne ali zdravstvene izzive ali neperspektive, bedo in ostalo, kar vidijo okoli sebe."

Tudi v zahodnih državah spremljamo podobne individualne, tudi teroristične napade, opozarja Faris Kočan. Zato je prepričan, da se mora unija nehati z državami te regije ukvarjati zgolj skozi prizmo varnostne grožnje in jim namesto tega dati jasna sporočila, kaj morajo narediti, da postanejo del evropske družine.