Prelom. In 'radikalno avtonomen' človek

Nova koalicija obljublja "velik prelom" v ekologiji in posledično v gospodarstvu, v zunanji in tudi v socialni politiki. Medtem ko številni ploskajo načrtu, drugi menijo, da je vse skupaj preveč. 

Kakor koli, politika napredka bi morala zdaj nadomestiti odzivanje na krize. Podporniki semaforja govorijo o reformah in modernizaciji, kritike pa skrbi, da Nemčija vstopa v obdobje, ko bo vladal aktivizem, natančneje podnebni aktivizem, pri čemer bodo morda preveč v ospredju čustva in premalo realnost.

Drži pa, da ni Scholz nikoli skrival ambicij po večjih spremembah. Govoril je o največjem prestrukturiranju industrije po prvi industrializaciji, torej po dobrih 150 letih. Zmaga na volitvah pa pomeni, da ima mandat za uresničitev te ideje in koalicijske partnerje, ki si sprememb želijo še bolj goreče kot on. 

Tektonski premik naj bi se zgodil v gospodarstvu. Medtem ko mu je konservativna politika pustila veliko svobode, naj bi zdaj to veliko preobrazbo orkestrirala politika. Koalicijska pogodba je jasna: 80 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2030.

To pa pomeni, da se bo življenje Nemcev spremenilo, in ne le tako, da bo še več vetrnic. "Drugače bomo delali, drugače vozili in drugače jedli," je situacijo v analizi za nemški Focus na kratko strnil Ulrich Reitz. 

V zunanji politiki se napovedujejo daljnosežne spremembe, predvsem na dveh področjih, še ocenjuje: "Zavezanost cilju, da Evropa postane federativna država, bi spremenila državnost zvezne republike. Ko Evropa ne bo več de Gaullova 'Evropa domovin', temveč federacija, bo Nemčija postala postnacionalna. To se morda sliši tehnokratsko ali preveč akademsko, vendar ima lahko posledice za naš čustveni kapital: čemu je namenjeno naše domoljubje (če še obstaja), na kaj želimo biti ponosni v prihodnosti, ko Nemčija zbledi?" Vprašanje nacionalne identitete sicer skrbi predvsem Nemce, ki so že v času Merklove menili, da se temu posveča premalo pozornosti. A z novo vlado prihajajo drugačni družbeni poudarki. 

Drugo področje pa se dotika moralne dimenzije zunanje politike. Politika Merklove je upoštevala dejstvo, da so Kitajci zdaj najpomembnejši trgovinski partner Nemčije, in zato s Pekingom ravnala bolj v rokavicah, kar je pomenilo, da (razen občasnih vljudnih besed) usoda Hongkonžanov, Tibetancev, Ujgurov in Tajvancev v zunanji politiki ni igrala skoraj nobene vloge, zdaj pa naj bi bilo drugače.  

Večina sicer dvomi o resničnosti teh napovedi. Ko se bo treba odločiti med denarjem in moralo, pač tudi zgodovina uči, da ima slednja malo možnosti. Zato ostaja veliko vprašanje, ali bodo Nemci še tako naklonjeni spremembam, ko bodo ugotovili, kako te vplivajo na stanje v njihovi denarnici. 

Tretja prelomnica pa se nanaša na družbo. Semafor želi več priseljevanja za trg dela, več priseljevanja z begunsko politiko in hitrejšo pot do državljanstva. 

Edino področje, na katerem Nemčija ostaja precej konservativna, je socialna politika. Še naprej bodo več dobivali tisti, ki jih država že subvencionira ‒ prejemniki minimalne plače, prejemniki socialne pomoči in upokojenci. Nobeni od teh treh velikih skupin se ni treba bati velikih sprememb.

Če torej potegnemo črto pod nemška koalicijska pogajanja: obeta se ofenzivna podnebna politika, moralna zunanja politika in politika dobrodošlice na področju migracij. In čeprav bo Scholz kancler, so največ iztržili Zeleni in (delno) liberalci.  

Pa poglejmo še podrobneje nekaj odmevnejših področij iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na družbene spremembe. Poudarke so izluščili pri zeit.de. 

Splav

Splav naj bi bil lažje dostopen, omejili bi aktivnosti nasprotnikov splava. Poleg tega želijo popolnoma odpraviti prepoved oglaševanja. Doslej so lahko zdravniki namreč posredovali le zelo omejene informacije o tem, da ponujajo splav. Verske skupnosti ideji nasprotujejo. 

Mavrične družine

Pari brez otrok naj bi bili v prihodnosti deležni več podpore. To pomeni, da bi umetno oploditev finančno podprli, in to ne le za heteroseksualne pare. Mavrične družine z istospolno usmerjenimi starši so pomembne za novo vlado. V prihodnje bi predimplantacijsko diagnostiko, s katero bi lahko pred prenosom ugotovili, ali ima umetno ustvarjen zarodek dedne bolezni ali anomalije v genomu, v celoti plačala država. Prav tako je treba omogočiti izbiro zarodka z najboljšimi možnostmi za preživetje po oploditvi in ​​vitro, menijo. Na splošno postaja reproduktivna politika bistveno bolj liberalna: tako je treba tudi preveriti, ali je mogoče legalizirati darovanje jajčec in nadomestno materinstvo. 

Spol

Koalicija želi zmanjšati plačno vrzel med moškimi in ženskami ter okrepiti pravice žensk na splošno. Poleg tega bi bilo treba bolje financirati raziskave o kontracepcijskih sredstvih za vse spole. Nova vlada želi okrepiti pravice kvirovskih oseb. Lezbijke, geji, biseksualci ter transspolne in interspolne osebe bi morali enakopravno sodelovati v politiki in gospodarstvu. Za dosego teh ciljev želi nova vlada izdelati "akcijski načrt spolov", vendar še ni natančno pojasnila podrobnosti. Na področju spola se zavzemajo za samoodločbo, stroške operacije spremembe spola pa morajo v celoti kriti obvezne zdravstvene zavarovalnice. 

Odnos do vere

Na splošno je nova koalicijska pogodba zaradi odhoda krščanskih strank iz vlade veliko bolj sekularna kot njena predhodnica. To je še posebej jasno na področju reprodukcije in spola ter se nadaljuje v koalicijskem pojmovanju človeka, ki so ga nemški cerkveni krogi že označili za "radikalno avtonomnega". Koalicijska pogodba se sicer natančno ne opredeljuje do evtanazije. 

Migracije

Vsakdo, ki se je v mladosti (do 27 let) dobro integriral, bi moral imeti po treh letih pravico ostati v Nemčiji, tudi tisti, ki so bili žrtve trgovine z ljudmi. Ko begunec prispe v Nemčijo, bi moral imeti možnost udeležbe na integracijskih tečajih. Težaven pravni položaj je treba poenostaviti. A tudi semafor pravi: Ne morejo ostati vsi, ki pridejo. Kriminalce je treba hitro deportirati. 

Okolje

Vse tri stranke so bolj ali manj odločno zavezane varovanju podnebja. Pogodba o "Zavezništvu za svobodo, pravičnost in trajnost" zahteva, da imajo pariški podnebni cilji "najvišjo prednost", da je treba postopno opuščanje premoga "v idealnem primeru" doseči leta 2030, in ne šele leta 2038, ter da mora biti program varstva podnebja sprejet prihodnje leto.