Nemčija je z zaustavljanjem delovanja jedrskih elektrarn začela pred več kot 20 leti, nesreča v Fukušimi leta 2011 pa je proces še pospešila. Pritisk javnosti je takrat prisilil vlado s kanclerko Angelo Merkel na čelu, da je napovedala zaustavitev vseh jedrskih elektrarn do leta 2022. Doslej so jih zaustavili 16.
Nemčija je sicer morala načrte o zaustavitvi elektrarn odložiti zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino. Prekinitev dobav plina je namreč ogrozila 'energetsko varnost', pojavili so se strahovi pred lansko zimo. Do energetska zloma ni prišlo in v Berlinu se bodo sedaj držali spremenjenega roka – 15. april 2023. V soboto se bodo zaprli jedrski objekti v Emslandu v zvezni državi Spodnja Saška, Isar 2 na Bavarskem in jedrska elektrarna Neckarwestheim v zvezni državi Baden-Württemberg.
Znano je, da Nemčija pripada klubu evropskih držav, ki izrazito nasprotuje umestitvi jedrske energije med prehodne zelene dejavnosti, ki bodo olajšale zeleni prehod. Nemčijo podpirata predvsem Avstrija in Luksemburg. Kljub temu pa sta Evropska komisija in Evropski parlament lani podprla vključitev jedrske energije in plina v t. i. taksonomijo. Drugo, nekoliko večjo evropsko strujo predstavljajo države okrog Francije.
O nadaljnjem razvoju jedrskih kapacitet razmišljajo tudi v Veliki Britaniji. Novembra je britanska vlada odobrila skoraj 800 milijonov evrov za izgradnjo jedrske elektrarne Sizewell C v Suffolku. Po poročanju Sky News bo odprtje jedrske elektrarne zagotovilo dodatnih 10.000 delovnih mest ter nizkoogljično energijo za več kot šest milijonov domov v naslednjih 50 letih.
Nemčija se sicer še vedno spopada z glavoboli, ki jih povzroča iskanje alternativ jedrski energiji. Premog še vedno predstavlja tretjino nemške proizvodnje električne energije. V Berlinu so sicer napovedali zaprtje vseh elektrarn na premog v državi do leta 2038, s prvim valom zaprtja leta 2030. Nemčija veliko vlaga v sončne in vetrne tehnologije, vendar se mnogi bojijo, da trenutna hitrost napredka na področju obnovljivih virov energije ne bo zadostovala, da bi Nemčija izpolnila lastne cilje.
Razprave okrog prihodnosti jedrske energije so se v času aktualne vlade obudile tudi pri nas, potem ko je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer dejal, da se lahko časovnica za drugi blok Jedrske elektrarne Krško zamakne. Na ministrstvu trdijo, da s postopki ne odlašajo z izgradnjo drugega bloka, hkrati pa poudarjajo, da je treba počakati na analize in ugotovitve o morebitnih boljših alternativah. V opoziciji opozarjajo, da gre pri JEK 2 za strateško naložbo in da je zavlačevanje pri projektu nedopustno.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.