Nemčija zaostrila migrantsko politiko

V Nemčiji je od januarja letos prošnjo za azil vložilo 250.000 prosilcev, v enakem obdobju lani jih je bilo 130.000. Večina prihaja iz Turčije, ki ima v državi zgodovinsko močno diasporo, Sirije in Afganistana. Temu pa je treba dodati še milijon Ukrajincev, ki so od začetka vojne pribežali v Nemčijo, a jim za azil ni treba zaprositi. 

Azilni domovi pokajo po šivih, medtem ko prihajajo novi in novi migranti. "Preveč jih je," je po poročanju Euronewsa vse glasnejšim nasprotnikom migracij prikimal kancler Olaf Scholz, ki se je s predsedniki vlad vseh 16 nemških zveznih dežel dogovoril o zaostritvi migrantske politike. 

Med drugim nameravajo pospešiti azilne postopke in prosilcem za azil omejiti socialne prispevke, zvezne dežele pa bodo od osrednje vlade dobile več sredstev za spopadanje z migrantsko krizo. Če je doslej vlada za njihovo obravnavo namenila 3,7 milijarde evrov letno, bo po novem 7500 evrov za vsakega prosilca na leto. 

Na sestanku, ki se je zavlekel v noč, so tudi predlagali, da bi vsaj del prosilcev obravnavali zunaj Nemčije, podobno kot bo po dogovoru z Albanijo počela Italija, a predlog ni bil sprejet. Bodo pa v Berlinu preverili, ali evropska zakonodaja to dopušča. O tem sicer razmišljata tudi Danska in Velika Britanija.

Nemška vlada je že v preteklih tednih sprejela več zakonov, s katerimi se poskuša spopadati s tem vprašanjem. Tako lahko zdaj neuspešne prosilce za azil hitreje izženejo, zaostrili so tudi kazni za tihotapce, po drugi strani pa se prosilci lahko hitreje vključijo na trg dela. Na mejah s Švico, Češko, Poljsko in z Avstrijo so znova vzpostavili kontrolo, ki jo nameravajo podaljšati, a za zdaj ni znano, do kdaj.