Poslanci so z danes sprejetim zakonom odpravili enega najbolj spornih delov nemškega kazenskega zakonika, odstavek 219a, ki prepoveduje "promocijo" splava. Določilo je veljalo skoraj 90 let, uvedli pa so ga kmalu po tistem, ko je leta 1933 nemško oblast prevzel nacistični vodja Adolf Hitler.
Čeprav je bilo določilo sprejeto v najbolj temačnem času nemške zgodovine, so ga uporabljali še do nedavnega, saj so na njegovi podlagi sodišča izrekala kazni zdravnikom, ki so na spletu nudili informacije o splavu. V nekaterih primerih je šlo samo za osnovno informacijo, da splave izvajajo ginekologi.
Za odpravo določila je glasovala večina poslancev, in sicer poslanci strank vladne koalicije – socialdemokrati (SPD), zeleni in liberalci (FDP) – ki so se k temu zavezali že v koalicijski pogodbi. Krščanski demokrati (CDU) in poslanci skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) so glasovali proti.
Pravosodni minister Marco Buschmann je med parlamentarno razpravo poudaril, da je napočil čas za odpravo tega določila. "Absurdno je in v ni v koraku s časom, da zdravniki ne smejo podati celovite informacije o umetni prekinitvi nosečnosti, medtem ko lahko vsak teoretik zarote svobodno širi svoje ideje o tem vprašanju," je dejal.
Poleg odprave prepovedi, ki bo zdravnikom omogočila svobodno posredovanje informacij o splavu, bodo na podlagi danes sprejetega zakona tudi oprostili vse zdravnike, ki so bili od 3. oktobra 1990 obtoženi kršitve zakona na podlagi odstavka 219a.
Med zdravniki, ki so jih v zadnjem času sodno preganjali, je bila sicer tudi splošna zdravnica Kristina Hänel, ki je bila kaznovana z globo 6000 evrov. Njen primer je bil medijsko zelo odmeven in je zakon znova postavil v središče pozornosti javnosti. Postala je "obraz" kampanje za odpravo tega določila.
Tožbe večinoma vlagali aktivistični nasprotniki
Tožbe so večinoma vlagali aktivisti, ki nasprotujejo splavu in so zelo dejavni na spletu. Zaradi njihovega pritiska so mnogi zdravniki s svojih spletnih strani umaknili informacije o splavu in niso hoteli biti na seznamu zdravnikov, ki v okviru načrtovanja družine svetujejo ženskam, ki želijo opraviti splav.
V Nemčiji morajo namreč ženske, ki želijo opraviti umetno prekinitev nosečnosti v prvih 12 tednih nosečnosti, opraviti obvezen posvet v uradnem centru. Namen posveta je, da bi jih v dialogu vzpodbudili k nadaljevanju nosečnosti, čeprav je končna odločitev njihova.
V državi letno opravijo okoli 100.000 umetnih prekinitev nosečnosti, čeprav zadnja leta njihovo število pada.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.