Nemčija in Avstrija aktivirali izredni načrt za zagotovitev plinske oskrbe

"Na ministrstvu bomo ustanovili krizno skupino," je po srečanju skupine sedmih gospodarsko najrazvitejših držav G7, ki so zavrnile rusko zahtevo po plačevanju plina v rubljih, dejal Habeck. Nemško gospodarsko ministrstvo je, kot je navedla francoska tiskovna agencija AFP, pojasnilo, da je prvi od treh korakov vladnega načrta preventivne narave in namenjen zagotovitvi zalog, medtem ko bi se vlada šele pri tretjem koraku vmešala s posegom v stanje na trgu. Pri tem bi vlada razdeljevala omejene zaloge plina, pri čemer bi energent prioritetno namenjala domovom in bolnišnicam.

Habeck je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da trenutne zaloge znašajo okoli 25 odstotkov zmogljivosti skladišč. Dodal je, da bi imela ustavitev dobave ruskega plina resne posledice, čeprav bi zaloge še naprej tekle po omrežju. "Smo v položaju, ko pomaga vsaka prihranjena kilovatna ura," je poudaril Habeck ter zasebne porabnike in podjetja pozval, naj kar se da omejijo porabo energije.

Da je na morebitne motnje v dobavi ruskega plina pripravljena tudi Evropska komisija, pa je danes dejal evropski komisar za okolje in podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. "Kot komisija smo se dolgo pripravljali na to," je povedal na današnji novinarski konferenci v Bruslju. Ob tem je zagotovil, da so pripravljeni pomagati državam članicam in se z njimi pripravljati na motnje v oskrbi. Glede nemškega načrta pa je Timmermans dejal, da je logično, da se vlade pripravijo na to možnost in delujejo preventivno.

Kremelj je v torek jasno sporočil, da se ne namerava ukvarjati z dobrodelnostjo in brezplačno zagotavljati plina Evropi, če države članice EU zanj ne bodo želele plačevati v rubljih, kot je pretekli teden napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Odgovorni v Rusiji za prehod na plačila v ruski valuti mu morajo o ukrepih, ki so potrebni za to, poročati do četrtka. Skupina G7 je sicer sporočila, da je ta ruska zahteva nesprejemljiva, in tudi Habeck je danes znova poudaril, da gre pri tem za kršitev pogodbe, na katero ne bodo pristali.

Nemčija je sicer zelo odvisna od ruske energije – pred vojno je bilo 55 odstotkov zalog plina dostavljenih po plinovodih iz Rusije. Po izbruhu vojne pa je Nemčija sprejela načrt o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, pri čemer bi izvajala politiko raznolikosti dobave in več investirala v obnovljive vire energije. A Nemčija se do zdaj še ni popolnoma odpovedala dobavi ruskih energentov. Prejšnji teden je namreč tudi nemški kancler Olaf Scholz opozoril, da bi prekinitev oskrbe z ruskimi energenti z danes na jutri tako Nemčijo kot celo Evropo pahnila v recesijo.

Tudi Avstrija aktivirala izredni načrt za zagotovitev plinske oskrbe

Avstrijska vlada je pojasnila, da ta korak pomeni okrepitev obstoječega sistema nadzora ter da ne vključuje ukrepov, kot je omejevanje količin. Avstrijski kancler Karl Nehammer in gospodarska ministrica Leonore Gewessler sta po poročanju avstrijskih medijev sicer poudarila, da težav z oskrbo še ni, saj plin iz Rusije za zdaj še vedno teče. Avstrijske zaloge se trenutno gibljejo pri 13 odstotkih, kar je povprečje zadnjih let.

Vlada bo na razdeljevanje plina vplivala šele v tretjem koraku, ki je trenutno še precej oddaljen, je pa Avstrija po pisanju spletnega portala Salzburger Nachrichten od ruskega plina odvisna še bolj kot Nemčija. V sporočilu je avstrijska vlada dodala, da se je za ta korak odločila zaradi ruske objave, da bo Rusija v prihodnje za plin sprejemala zgolj plačilo v rubljih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer danes dejal, da plačilo zgolj v ruski denarni enoti ne bo začelo veljati že v četrtek in da bo plačevanje zgolj v rubljih vpeljano postopno, saj sta plačilo in oskrba dolgotrajna postopka.

Dogajanje na avstrijskem plinskem trgu sicer vpliva tudi na Slovenijo. Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, namreč kaže, da se je slovenski veleprodajni trg leta 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

Leta 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.

Plačila za ruski plin iz Evrope očitno še naprej v evrih in dolarjih

Plačila v evrih naj bi bila nakazana banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Ta naj bi nato evrska plačila pretvorila v plačila v rubljih, je Putin po Hebestreitovih besedah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, povedal Scholzu. Putin naj bi Scholzu pojasnil, da bo s 1. aprilom res veljala zakonodaja, po kateri bo poravnava plačil za plin možna le v rubljih. Vendar pa to za evropske kupce ne bo prineslo sprememb, saj bo v veljavi omenjeni mehanizem.

Scholz naj bi sicer po Hebestreitovih besedah Putinu povedal, da bo Nemčija za dobave plina še naprej plačevala v evrih ali dolarjih, z mehanizmom preko Gazprombank pa se je le seznanil in z njim ni soglašal.

Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je namreč zavrnilo zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih namesto v evrih ali dolarjih. A nedavni Putinov ukaz s to vsebino je v Evropi povzročil kar nekaj skrbi.