Nemčija bi prepolovila proračun za vojaško pomoč Ukrajini

Zvezna vlada v proračunu za leto 2025 načrtuje znatno nižjo podporo Ukrajini. Vojaška pomoč naj bi tako znašala okoli štiri milijarde evrov. To izhaja iz osnutka proračuna, ki ga je potrdila vlada, poroča nemški Der Spiegel.  

Predvideni rezi so naleteli na kritike na nemškem ministrstvu za obrambo. Obrambni proračun se bo sicer v prihodnjem letu povečal za 1,3 milijarde evrov na skupno 53,25 milijarde evrov. Vendar je nemški obrambni minister Boris Pistorius zahteval šest milijard evrov več.

V ozadju rezov so po poročanju Spiegla načrti EU za zamrznitev ruskega premoženja v Evropi. Obresti bodo namenjene plačilu vojaške pomoči Ukrajini. Doslej je bilo v EU zamrznjenih približno 260 milijard evrov ruske centralne banke. Po podatkih evropske finančne ustanove Euroclear je bilo na ta račun zbranih že preko štiri milijarde evrov.

Proračun zvezne vlade se nanaša tudi na skupino držav G7. Približno 50 milijard evrov iz držav G7 bo namenjenih kritju velikega dela stroškov orožja za Ukrajino v prihodnosti. 

Z informacijo, da se zmanjšujejo sredstva za Ukrajino, naj bi bila tudi razkrita skrivnost, kako je nemški koaliciji po veliko težavah uspelo skleniti dogovor o proračunu. Zaplet je ogrožal celo obstoj vlade. Partnerji se namreč niso mogli dogovoriti o tem, kako financirati povečanje socialnih programov in podnebnih pobud, ne da bi pri tem kršili nemška pravila o dolgu.

To, da so čakali do zadnjega dne, preden je velik del političnega Berlina odšel na poletne počitnice, da se obelodani razplet, po mnenju Politica nakazuje, da so se dobro zavedali politične občutljivosti te poteze, ki jo bodo v Kijevu verjetno razumeli kot nadaljnji dokaz, da Nemčija več obljublja kot dejansko naredi. 

Vlada kanclerja Olafa Scholza je redno oklevala glede pomoči Ukrajini - vse od začetka vojne. Vseeno Politico ocenjuje, da je Berlin na splošno naredil več za Ukrajino kot katera koli druga evropska država. 

Scholz je večkrat izpostavil pomoč Nemčije Ukrajini in je druge evropske države spodbujal, naj storijo več, zlasti ker je ponovna izvolitev Donalda Trumpa v ZDA vse bolj verjetna - in se Evropa sooča z možnostjo, da bo morala sama financirati in oboroževati Ukrajino.

Zmaga Trumpa, ki ni naklonjen pomoči Ukrajini, s tem pa se strinja tudi njegov kandidat za podpredsednika, bi sicer lahko prisilila Berlin, da spremeni svojo odločitev.

Čeprav je vlada dala svoj blagoslov osnutku, končni proračun ostaja daleč od ciljne črte. 

"Številne obljube kanclerja in njegovega obrambnega ministra, da bosta še naprej podpirala Ukrajino, so se izkazale za prazne fraze," je za Politico povedal Ingo Gädechens, poslanec iz desnosredinske Krščansko-demokratske unije (CDU).

Fiskalno prožnost Nemčije sicer močno omejuje "dolžniška zavora", ki omejuje zvezni primanjkljaj na 0,35 odstotka BDP, razen v izrednih razmerah. Nemški zunanji minister se je upiral razglasitvi vojne v Ukrajini izredne razmere.

Hkrati je bila koalicija v sporu o tem, kako financirati lastne vojaške potrebe, da bi izpolnila Scholzove obljube o obnovi nemških oboroženih sil in izpolnila Natov cilj letne porabe v višini dvehodstotkov BDP-ja.

Nemčija bo ta cilj verjetno izpolnila zaradi porabe iz posebnega sklada v vrednosti 100 milijard evrov, ki ga je vlada ustanovila leta 2022. Vendar bo ta denar izčrpan do konca leta 2027, kar postavlja vprašanje, kako bo Berlin financiral primanjkljaj od leta 2028 dalje.