Ma Jing Džeou je Tajvanu vladal med letoma 2008 in 2016 ter je bil odgovoren za zbliževanje samoupravnega otoka s Pekingom.
Sestanek Šija z Majem leta 2015 je bilo sploh prvo takšno srečanje voditeljev Pekinga in Tajpeja, ki delujeta ločeno vse od konca državljanske vojne leta 1949.
Ma, ki prihaja iz vrst Ljudski republiki Kitajski bolj naklonjene tajvanske stranke Kuomintang (KMT), je tokratni obisk opredelil kot "pot miru", namenjeno umiritvi napetosti v Tajvanski ožini.

Odnosi med vladama so se od poraza stranke KMT in prevzema oblasti predsednice Caj Ing Ven, ki je gojila tesne stike z ZDA, letos pa jo je na čelu Tajvana nasledil strankarski kolega Laj Čing Te, bistveno poslabšali. Peking se posebej ostro odziva na tajvanske zunanjepolitične stike in aktivnosti podpornikov neodvisnosti otoka, ki pa ostajajo v manjšini.
Kot je bilo razvidno iz posnetkov tajvanske televizije TVBS News, je Ši danes v spravljivem tonu govoril o povezanosti ljudi z obeh strani ožine ter izrazil prepričanje, da zunanji vpliv ne more ustaviti združitve kitajskega naroda.
Ma, ki na Kitajskem od prejšnjega tedna z delegacijo 20 tajvanskih študentov obiskuje univerze in tehnološka podjetja, je poudaril pomen mirnega razreševanja sporov, morebitna vojna med stranema pa bi bila po njegovih besedah neznosno breme za kitajsko ljudstvo.
Ma je ob tem dodal, da morajo ljudje zavrniti tajvansko neodvisnost. Zaradi nepriljubljenosti te ideje in nevarnosti agresivnega odziva Pekinga sicer tudi aktualni tajvanski predsednik Laj uradno zagovarja obstoječi status quo. Njegovo stališče je namreč, da razglasitev neodvisnosti ni potrebna, saj da je Tajvan de facto že neodvisen.
Zaradi ameriške vojaške in politične podpore Tajvanu se v regiji porajajo strahovi, da bi otok lahko postal prizorišče okrepljenih geopolitičnih napetosti ali celo vojaškega spopada med največjima svetovnima gospodarstvoma.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.