Nekdanja začasna predsednica Bolivije obsojena na deset let zapora

Jeanine Anez je novembra 2019 kot druga podpredsednica senata začasno prevzela položaj predsednice države – dva dni po tem, ko so Evo Morales in vsi njegovi potencialni nasledniki množično odstopili zaradi politične in družbene krize, ki je v Boliviji nastala po volitvah oktobra 2019 zaradi domnevnih volilnih goljufij v korist Moralesa. Te niso bile nikoli zares dokazane, še danes pa se pojavljajo ugibanja o puču, v katerega naj bi bile v vpletene tudi ZDA.  

Sodišče v bolivijski prestolnici La Paz je v petek po več kot osmih urah odločilo, da bo Anezova desetletno kazen prestajala v zaporu Miraflores, kjer je sicer zaprta že dlje časa, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Vladati v tistem času ni bilo lahko. Nikoli nisem imela moči, stvari so bile blokirane v zakonodajni skupščini, kar pomeni, da je bila to preprosto prehodna vlada," je v svoji izjavi dejala Anezova.

Ob tem je vztrajala, da ni imela nikakršnih ambicij postati predsednica in da je zgolj izpolnjevala svojo dolžnost. Trdila je, da je bil Morales edini, ki si je prizadeval nezakonito prevzeti oblast in ni spoštoval ustave, ko je ignoriral rezultate referenduma, na katerem so volivci zavrnili njegove načrte za četrti zaporedni mandat na položaju predsednika.

Sodišče je poleg Anezove na desetletno zaporno kazen obsodilo tudi nekdanjega poveljnika bolivijskih oboroženih sil Williamsa Kalimana in nekdanjega načelnika policije Yurija Calderona, ki sta trenutno na begu, še navaja EFE.

Anezova, ki se je po prevzemu funkcije soočila z odporom in državljanskim neposluhom Moralesovih podpornikov, je podpisala sporni dekret številka 4078, ki je vojski dal široka pooblastila pri doseganju t. i. pacifikacije prebivalstva. Ob tem je bilo ubitih več deset ljudi, Anezovo pa je Evropski parlament vseeno nominiral v finalnem izboru za nagrado saharov za svobodo misli posameznikom in organizacijam, ki se zavzemajo za človekove pravice in temeljne svoboščine.