Nekdanja srbska obveščevalca Simatović in Stanišić dobila 12 let zapora

Sodišče v Haagu je danes nekdanjega voditelja SDB Jovico Stanišića in Franka Simatovića v ponovljenem sojenju za vojne zločine nad Hrvati in Bošnjaki od leta 1991 do 1995 obsodilo na 12 let zapora.  Gre za drugo prvostopenjsko sodbo, ker je bila prva, s katero sta bila oproščena vseh obtožb, na pritožbo tožilca preklicana, poročajo tuji mediji. 

Mehanizem ju je obsodil na zaporno kazen zaradi pregonov, umorov, prisilnega premeščanja in deportacij, ki so bili storjeni proti nesrbskemu prebivalstvu v Bosanskem Šamcu v BiH leta 1992. Ostale navedbe iz obtožnice, ki vključujejo tudi obtožbe za druge vojne zločine v BiH kot tudi na Hrvaškem med letoma 1991. in 1995, je sodišče danes zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov.

Sodni svet je Simatovića in Stanišića obsodil zgolj za pomoč pri vojnih zločinih, ne pa tudi za načrtovanje vojnih zločinov. Kot so ob tem sporočili v Haagu, sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta bivša srbska obveščevalca sodelovali pri skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila trajna in nasilna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, kot je to trdilo tožilstvo.

Predsedujoči senatu, sodnik Burton Hall je med izrekom kazni povedal, da so na ponovljenem sojenju ugotovili, da so srbske sile storile vojne zločine proti nesrbskem prebivalstvu tudi v nekaterih drugih občinah v BiH kot tudi na Hrvaškem, a predstavljeni dokazi niso nedvomno potrdili odgovornosti Simatovića in Stanišića. Prav tako so bili predstavljeni dokazi o skupnem zločinskem podvigu z namenom trajnostne odstranitve nesrbskega prebivalstva z določenih območjih BiH in Hrvaške, a, kot je dejal Burton, ni bilo nedvomnega sklepa o sodelovanju obtožencev pri teh načrtih.

Tožilstvo je trdilo, da sta se Stanišić kot vodja srbske varnostne službe in Simatović kot bivši poveljnik enot za posebne namene od aprila 1991 do decembra 1995 udeležila združenega zločinskega podviga na čelu s tedanjim predsednikom države Slobodanom Miloševićem z namenom, da bi odstranili večino Bošnjakov in Hrvatov iz delov BiH in Hrvaške. S tem načrtom so bili seznanjeni tudi takratni srbski voditelji v BiH in na zasedenih območjih na Hrvaškem.

Današnja nepravnomočna sodba tako ni potrdila ključne vloge nekdanjega političnega in vojaškega vrha v Beogradu pri organiziranju in vodenju sil, ki so storile vojne zločine v BiH in na Hrvaškem.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu. Oba sta bila na začasni prostosti v Srbiji, v haaški pripor pa sta se vrnila prejšnji teden, da bi se udeležila današnjega izreka razsodbe.

Po pravnomočnosti sodbe bodo sklenjeni vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodnega sodišče ZN za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije (ICTY), končal pa MICT.

Oba sta se pred sodiščem prvič pojavila v začetku leta 2003. Aretirana sta bila v operaciji Sablja po atentatu na Zorana Đinđića in nato zelo hitro izročena Haagu.

Prva sodba iz leta 2013 ju je oprostila, ker so sodniki odločili, da njuna pomoč paravojaškim enotam – Škorpijoni, Arkanovi tigri, Knindža in Rdeče baretke – ni bila posebej usmerjena v zločine. Takrat je bilo na zaporno kazen obsojenih šest nekdanjih političnih in vojaških voditeljev Hrvatov v BiH. Predsednik vlade Herceg-Bosne Jadranko Prlić na 25 let zapora, Bruno Stojić na 20 let, Milivoj Petković na 20 let, Berislav Pušić na 10 let, Valentin Ćorić na 16, Slobodan Praljak pa na 20 let.

Leta 2015 pa je v prizivnem postopku sodišče razveljavilo oprostilni sodbi Stanišića in Simatovića in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Nov postopek se je začel leta 2017 n se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.

V BiH delno zadovoljni z današnjo sodbo proti nekdanjima srbskima obveščevalcema, na Hrvaškem nezadovoljni

Žrtve vojne v BiH so delno zadovoljne z današnjo razsodbo nekdanjima vodilnima predstavnikoma srbske varnostne službe. V Zagrebu so medtem z njo nezadovoljni.

Predstavniki žrtev vojne v BiH so danes pred poslopjem sodišča v Haagu spremljali izrek sodbe na ponovljenem sojenju Stanišiću in Simatoviću. "Bolje je, da sta vsaj nekako obsojena, saj sta bila na prvem sojenju oproščena. Nekdo ščiti Srbijo pred odgovornostjo, čeprav vsi vemo, da je Srbija sodelovala v agresiji", je v odzivu dejala Lada Hotić iz Združenja mater Srebrenice. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Hotićeva še dejala, da so v združenju delno zadovoljni z današnjo razsodbo.

Tudi sekretar združenja taboriščnikov v Sanskem mostu v BiH Zikret Zukić je povedal, da so delno zadovoljni z razsodbo. Izrazil je razočaranje, ker niti današnja sodba kot številne druge prej, niso spremenile mnenja ljudi o vojnah na območju nekdanje Jugoslavije v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. "Žal, vojne ni konec, je le ustavljena," je dodal.

Odvetnica iz BiH Vasvija Vidović je medtem ocenila, da najvišja uradnika srbske obveščevalne službe niti danes nista bila obsojene za skupen zločinski podvig, medtem ko je haaško sodišče pred leti obsodilo šesterico Hrvatov iz BiH zaradi skupnega zločinskega podviga. Dodala je, da gre za potrditev odgovornosti Hrvaške in njenih uradnikov v BiH, ne pa Srbije, ki se je še bolj očitno vpletala v vojno v BiH in predstavlja eno največjih krivic, ki so se zgodile na haaškem sodišču.

Menila je še, da eden razlogov tiči v tem, da je nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić omogočal vpogled haaškega tožilstva v državne dokumente, medtem ko je Srbija storila vse, da bi se izognila tovrstnem sodelovanju s Haagom.

Hrvaški premier Andrej Plenković je po objavi sodbe novinarjem povedal, da sta bila Stanišić in Simatović med ključnimi osebami pri izvajanju velikosrbske politike in agresije na Hrvaško in BiH ter sodelovala pri najbolj grozljivih zločinih, ki so se dogajali v Vukovarju in Škabrnji na Hrvaškem ter v Srebrenici v BiH. "Verjamemo, da bo prizivno sodišče sprejelo njuno vlogo v teh procesih na ustrezen način. Torej, pozdravljamo ta del (današnje sodbe), a ne morem povedati, da smo zadovoljni in da je izrečena pravična sodba glede njune vloge v 90. letih", je še dejal Plenković.

S hrvaškega ministrstva za pravosodje in upravo so poslali podobno sporočilo za javnost, v katerem so izrazili nezadovoljstvo s sodbo Stanišiću in Simatoviću. Menili so, da sodba ne odraža njune resnične vloge med velikosrbsko agresijo na Hrvaško in BiH.

"Takšna odločitev povzroča nezadovoljstvo, ker so tudi v sodbah proti (nekdanjim vodjam srbskih upornikov na Hrvaškem) Milanu Babiću in Milanu Martiću za zločine na Hrvaškem potrdili obstoj skupnega zločinskega podviga, v katerem so ob najvišjih predstavnikov Srbije na čelu s Slobodanom Miloševićem sodelovala tudi Jovica Stanišić in Franko Simatović", so zapisali v sporočilu. Izrazili so upanje, da bo prizivno sodišče spremenilo današnjo razsodbo ter obsodilo Stanišića in Simatovića za vse zločine na Hrvaškem in v BiH, za katere ju bremeni tožilstvo. iz Združenja mater Srebrenice. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, je Hotićeva še dejala, da so v združenju delno zadovoljni z današnjo razsodbo.