'Ne trdim, da bi mu hospitalizacija rešila življenje, bi pa imel več možnosti'

Tri tedne po smrti hrvaškega preiskovalnega novinarja Vladimirja Matijanića dokončnega odgovora, zakaj je moral umreti, še vedno ni. Ugotovitve inšpekcijskega nadzora, ki večjih napak pri ravnanju zdravstvenih delavcev ni zaznal, je javnost sprejela z dvignjenimi obrvmi. Med drugim so namreč zapisali, da je bila odločitev zdravnice nujne medicine, ki težko bolnega novinarja ni poslala v bolnišnico, pravilna. Uro in pol kasneje je bil že mrtev. 

"Zavod za urgentno medicino Splitsko-dalmatinske županije je na domu pacienta 5. avgusta 2022 dvakrat posredoval, in sicer ob 13.06 in 14.30. Ob prvi intervenciji je glede na zabeležene podatke o stanju pacienta lečeča zdravnica presodila, da ni potrebe po prevozu na urgentni sprejem v bolnišnico, kar je strokovna komisija na podlagi zdravstvenih podatkov ocenila za ustrezno. Pri drugi intervenciji zaradi hitrega poslabšanja zdravstvenega stanja je med pripravami na transport v bolnišnico prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta in nenadne smrti," so zapisali. Še enkrat: med prvo intervencijo, ko po oceni zdravnice ni bilo potrebe po hospitalizaciji, in novinarjevo smrtjo je minila le ura in pol. 

Društvo novinarjev zahteva odstop ministra, Plenković ga ne da

Matijanićevi novinarski kolegi so prepričani, da sistem ščiti odgovorne, zato zahtevajo odstop ministra za zdravje Vilija Beroša.  "Vladimirja Matijanića sta ubila ta država in ta sistem," je dejal predsednik Hrvaškega novinarskega društva (HND) Hrvoje Zovko. Đurđica Klancir s hrvaškega portala Net.hr pa je izpostavila, da so se predstavniki ministrstva za zdravje in zdravstvenih ustanov med predstavitvijo ugotovitev inšpekcije izogibali odgovoru na vprašanje, ali bi ga morali hospitalizirati. "To je bila zaščita sistema. Takšni primeri so v zdravstvenem sistemu že bili in bodo še naprej," je dejala . 

Zovko je še sporočil, da ne bodo pozabili tega, kar se je zgodilo novinarju, ki je imel pravico do medicinske pomoči, a je ni dobil. "Odpovedal je sistem in to se na Hrvaškem ne sme zgoditi nikomur več," je sklenil.

Na zahtevo društva po odstopu ministra se je danes že odzval premier Andrej Plenković. "Kakšno zvezo ima Beroš? Ali je bil v Splitu, ali je odgovarjal na telefon, svetoval? V pravni državi se ve, kdo je odgovoren za kaj," je dejal.  

Oglasila se je zdravnica, ki naj bi Matijaniću odsvetovala cepljenje 

Smrt Matijanića je v začetku avgusta pretresla Hrvaško, potem ko je njegova partnerica Andrea Topić v javnem pismu opisala dogajanje ob izteku njegovega življenja. Pojasnila je, da sta z Matijanićem dan pred njegovo smrtjo in na dan smrti najmanj desetkrat klicala v splitski klinični center in nujno medicinsko pomoč ter prosila za hospitalizacijo. Zdravnikom sta tudi povedala, da ima ob covidu-19 tudi Sjögrenov sindrom in intersticijsko bolezen pljuč ter sum na dve avtoimuni bolezni, zaradi česar naj bi mu zdravnica odsvetovala cepljenje proti covidu-19. 

A zdravstvena inšpekcija tega ni potrdila. Celo nasprotno. "Ugotovljeno je bilo tudi, da bolnik kljub jasnim navodilom zdravnice družinske medicine in določenemu terminu za cepljenje proti SARS-CoV-2 ni bil cepljen. Na podlagi dokumentacije, s katero razpolaga zdravstveni inšpektorat, ni bilo mogoče preveriti vloge zasebne specialistke imunologije in revmatologije pri svetovanju glede cepljenja," so zapisali v poročilu. 

Omenjena specialistka, gre za zaslužno profesorico Dušanko Martinović Kaliterna, ki je po 40 letih delovne dobe že upokojena, a še vedno ordinira v hvarski ambulanti, se je zdaj odločila prekiniti molk. Spregovorila je za Slobodno Dalmacijo. Kot je povedala, jo je Matijanić, potem ko so mu postavili diagnozo avtoimune bolezni, dvakrat zaprosil za drugo mnenje. 

Na vprašanje, ali mu je dejansko svetovala, da se ne cepi proti covidu, je odločno odgovorila: "Nisem. Lani januarja je prišel k meni in me prosil, naj mu dam drugo mnenje na podlagi izvidov in mnenja, ki ga je dobil v bolnici. To se je torej zgodilo pred več kot letom in pol, jeseni 2020 pa je bil v bolnišnici. Tam so mu diagnosticirali avtoimunsko bolezen, polimiozitis - antisintetazni sindrom, ki je bila potrjena z biopsijo in je prizadela pljuča in morda srce, ter sumili na Sjögrenov sindrom. Name je pustil vtis zelo prijetnega, spodobnega človeka, vendar ... Povedal mi je, da ne jemlje terapije, ki so mu jo predpisali v bolnišnici," je povedala zdravnica. 

Nadaljevala je, da mu je na naslednjem pregledu maja lani, ko ga je tudi zadnjič videla, predpisala terapijo brez citostatikov, do katerih je bil skeptičen. "Načeloma pri cepljenju takšnih bolnikov za določen čas izključimo citostatike in jih nato ponovno uvedemo. Pri bolnikih s sumom na polimiozitis smo se izogibali Astri Zeneci in dali prednost cepivom mRNA, to sta Moderna in Pfizer," je pojasnila.  

Zaradi povišane vrednosti protiteles mu je takrat svetovala, naj cepljenje odloži za tri ali štiri tedne od začetka jemanja imunosupresivne terapije, da bi se tako izognil stranskim učinkom. Ni pa mu cepljenja odsvetovala, je ponovila. 

23. julija letos sta se pogovarjala po telefonu. Zdel se ji je malodušen, zaskrbljen, počutil se je slabo, se spominja zdravnica. Takrat ji je tudi priznal, da ne jemlje priporočenih zdravil. Umrl je slaba dva tedna kasneje. 

Ali bi ga bilo mogoče rešiti, ne more oceniti. Zato pa je odgovorila na vprašanje, ki so se mu v predstavitvi izsledkov inšpekcijskega nadzora izogibali: ali bi ga morali prepeljati v bolnišnico. "Mislim, da da. Mislim, da bi moral biti hospitaliziran. Ne trdim, da bi mu to rešilo življenje, bi pa imel več možnosti," je prepričana ugledna zdravnica.