Ne le Grenlandija, Trumpa zanimata tudi Kanada in Panama

Dansko obrambno ministrstvo je napovedalo, da bo investiralo več kot 10 milijard danskih kron (1,34 milijarde evrov) v obrambo Grenlandije. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je pojasnil, da bo obrambni paket med drugim vključeval nakup dveh patruljnih čolnov, dveh brezpilotnih letalnikov dolgega dosega in dveh ekip vlečnih psov.

Kot je Poulsen dejal za danski časnik Jyllands-Posten, bodo sredstva namenili tudi za dodatno osebje v danskem arktičnem poveljstvu, ki je namenjeno zaščiti suverenosti v arktični regiji. Po njegovih besedah gre za "ironijo usode", da je ministrstvo investicijo napovedalo kmalu po zadnjih Trumpovih komentarjih.

Danska sicer ne more sama nadzorovati ogromnega ozemlja Grenlandije, je izpostavil. "Konkretnih načrtov še nimamo, vendar bomo sodelovali z ZDA," je zagotovil.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je interes za nakup danskega avtonomnega ozemlja izrazil že v času prvega predsedniškega mandata med letoma 2016 in 2020. Govoril je o morebitnem "velikem nepremičninskem poslu", ki bi bil strateško zanimiv.

V nedeljo pa je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da "ZDA menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna". Pri tem ni navedel, kaj natanko je imel v mislih.

Grenlandski premier Mute Egede je Trumpu odgovoril, da Grenlandije ne dajo. "Grenlandija je naša. Ni in nikoli ne bo naprodaj. Ne bomo opustili našega dolgega boja za svobodo," je zapisal na Facebooku. Dodal pa, da morajo ostati odprti za sodelovanje in mednarodno trgovino, zlasti s svojimi sosedi.

Grenlandija, največji otok na svetu z okoli 2,2 milijona kvadratnih kilometrov, je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 55.000 prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose vodi Koebenhavn, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij. Kar 82 odstotkov površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, prekriva led. Naravni viri na Grenlandiji, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo.

Trump grozil tudi Panami

To pa ni edina Trumpova ideja o širitvi ameriškega teritorija oziroma vpliva. Novoizvoljeni ameriški predsednik je že v soboto dejal, da so pristojbine za ameriške ladje, ki plujejo skozi Panamski prekop, nepravične. Zagrozil je, da bodo ZDA zahtevale ponovni nadzor nad prekopom, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean, če bodo ugotovile, da Panama ne spoštuje dogovorov.

"Z našo mornarico in trgovino so ravnali na zelo nepošten in nerazsoden način. Pristojbine, ki jih zaračunava Panama, so smešne," je sporočil v objavi na družbenem omrežju Truth Social. Zatrdil je, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Panamskim prekopom, če bodo ugotovile, da Panama ne izpolnjuje pogojev iz leta 1977 sklenjenega sporazuma o pravnem statusu prekopa.

Opozoril je tudi, da ne bo dopustil, da prekop pride v napačne roke, in pri tem namignil na domnevno vse večji vpliv Kitajske. "Nikoli ne bomo dovolili, da pride v napačne roke," je zapisal Trump. Če Panama ne bo mogla zagotoviti "varnega, učinkovitega in zanesljivega delovanja" prekopa, "bomo zahtevali, da se nam Panamski prekop vrne v celoti in brez vprašanj".

Na te komentarje se je odzval panamski predsednik Jose Raul Mulino v svoji objavi na družbenih medijih, ki jo je zapisal tako v španščini kot angleščini. Poudaril je, da se o lastništvu prekopa ni mogoče pogajati. "Želim čim bolj natančno sporočiti, da vsak kvadratni meter Panamskega prekopa in ozemlja okoli njega pripada Panami in tako bo še naprej," je zapisal Mulino. 

Vendar Trump in njegovi podporniki tega odgovora niso preveč resno vzeli, pač pa so se nanj odzvali z deljenjem spletnih šal. "Dobrodošli v Prekopu Združenih držav," je ob fotografiji ameriške zastave, ki plapola nad Panamskim prekopom zapisal Trump na Truth Social.

Mulino je v pogovoru za CNN zavrnil Trumpovo kritiko, da Panama ne more zagotoviti delovanja prekopa. "To je manifestacija hudega nepoznavanja zgodovine. Prekop bo 31. decembra praznoval 25 let pod panamsko roko, pod panamsko upravo," je dejal. Prav tako je poudaril, da so, odkar je pod nadzorom Paname, prekop razširili, s čimer so svojemu gospodarstvu omogočili večmilijonske dobičke. 

Panamski prekop so leta 1914 odprle ZDA, Panama pa je nadzor nad njim v celoti prevzela leta 1999 v skladu s sporazumom, ki je bil podpisan leta 1977.

Kanado bi Trump kar pripojil ZDA

Že v sredo pa se je Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social pošalil, da se mu zdi super, če bi Kanada postala 51. zvezna država ZDA. Prepričan je, da bi to podprlo veliko Kanadčanov. "Številni Kanadčani si želijo, da Kanada postane 51. država," je zapisal Trump in dodal: "S tem bi ogromno prihranili pri davkih in vojaški zaščiti. Mislim, da je to odlična zamisel. 51. država!!!"

To ni prva objava, v kateri je Trump razmišljal o Kanadi kot delu ZDA. Trump naj bi sprožil salve smeha, ko je konec novembra na večerji na svojem floridskem posestvu Mar-a-Lago kanadskemu premierju Justinu Trudeauju izrekel enak komentar.

Mnogi sicer ne delijo humorističnega vidika izjave, zlasti po ponedeljkovem odstopu podpredsednice kanadske vlade in finančne ministrice Chrystie Freeland. Za odstop se je odločila zaradi nesoglasij s premierjem Justinom Trudeaujem glede odziva Kanade na grožnje Trumpa o zvišanju carin.

Izjave Trumpa o Kanadi kot delu ZDA so naletele na neodobravanje predvsem v Ottawi, kjer so jih označili celo za grožnjo. Trump je sicer od takrat že večkrat označil Trudeauja za guvernerja Kanade, naziv, ki ga uporabljajo za vodje ameriških zveznih držav.

Koliko je resnice v Trumpovih izjavah?

Pri Trumpu razlike med resnimi političnimi predlogi in provokacijami, katerih namen je zgolj pritegniti pozornost medijev ali okrepiti svojo volilno bazo, niso vedno povsem jasne. Nihče ne ve, kako resno Trump misli s svojimi zapisi. Predvsem zato, ker tovrstnih idej med svojo kampanjo ni širil. Pravzaprav je v svoji kampanji zagovarjal idejo, da bi se morale ZDA umakniti iz posredovanja v tujih državah. 

Ko je ta konec tedna govoril v Arizoni, je Trump ponovil tudi načrte za označitev mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije. Takšno razlikovanje pa bi omogočilo uporabo vojaške sile na mehiških tleh. Trump je zagrozil, da bo odvrgel bombe na laboratorije za fentanil in poslal posebne enote, da uničijo vodje kartelov. S tem pa bi kršil suverenost Mehike in poslabšal odnose z največjo trgovinsko partnerico ZDA.

"Vedno ga jemljem resno, čeprav se morda zdijo te izjave malce pretirane," je o Trumpovih komentarjih za Fox Business v ponedeljek dejal predstavnik republikanske stranke Floride Carlos Gimenez. "To je legitimna grožnja Panami," je dodal.