Kot je za 24ur.com povedal izredni profesor na katedri za obramboslovje fakultete za družbene vede Vladimir Prebilič, ga je obseg ruskega napada zelo presenetil. Po njegovi oceni gre za klasično vojno, ki je v regiji praktično ni bilo od druge svetovne vojne. Rusi so se na napad dobro pripravili in na ukrajinsko ozemlje vdrli iz več smeri: iz Belorusije na severu, iz vzhodne Rusije in s Krima. Na obsežnost napada kaže tudi načrtno uničevanje ukrajinske infrastrukture in napadi na telekomunikacije, je komentiral Prebilič. "Gre za popolno vojno."
Sprva se je zdelo, da je cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina podpreti samooklicani ukrajinski republiki Lugansk in Doneck, a se je na koncu Putin odločil, da napade celotno državo. S tem se po besedah Prebiliča udejanja napoved ruskega predsednika, ki je večkrat poudaril, da v njegovih očeh Ukrajina kot suverena država ne obstaja. Današnji napad ima tako povsem drugačne razsežnosti. "Ne gre le za zaščito ruske manjšine, ampak cilj, da Ukrajina kot država ne bi več obstajala," je dejal Prebilič.
Kje je meja, ni jasno, še dodaja. "Da ne bo več Ukrajine, da se bo prelovila ali pa še kaj drugega." Ravno zaradi nepredvidljivosti Putina Prebilič razume odločitev evropskih držav, ki mejijo na Rusijo oziroma so v njeni bližini, za sklic izrednega zasedanja Nata, na katerem bodo razpravljali o nadaljnjih ukrepih.
Na vprašanje, kako močna je ukrajinska vojska, Prebilič odgovarja, da je prednost zagotovo na ruski strani. Po zadnjih ocenah ima Rusija okoli 1,2 milijona vojakov, Ukrajina pa le 250.000. "Rusija ni samo močnejša v številu vojakov, ampak ima premoč tudi v tehnologiji." Ruska vojska je po njegovih besedah izjemno močna, ima boljšo opremo v vseh merilih. Če Ukrajina ne bo dobila večje podpore s strani zaveznikov, se Prebilič boji, da bo to vojno izgubila.
V primeru, da bi podporo prejela, pa bi se konflikt lahko prelevil v širši spopad, vojno. Putin je s svojimi zadnjimi javnimi nastopi jasno nakazal, da bodo zaveznice Ukrajine, če se bodo vpletle v konflikt, deležne groznega maščevanja. S tem želi Zahod odvrniti od vojaškega posredovanja, pravi Prebilič. "Nokavtiral bi Ukrajino, vsi ostali pa ne bi reagirali."
V primeru izbruha vojne se poraja vprašanje, ali si lahko Rusija takšno vojno sploh privošči. "Financiranje vojne je zelo draga zadeva. Izkušnje kažejo, da je potrebno zagotavljati vsaj 10-krat toliko sredstev za vojsko v vojnem kot mirnem stanju," pove Prebilič.
Putina niso od napada odvrnile niti napovedane evropske in ameriške sankcije. Po mnenju Prebiliča je rusko gospodarstvo, še posebej na področju energetike, v zadnjem času naslavljalo predvsem potrebe Kitajske. Klasična medsebojna povezanost Rusije in Evrope v klasičnem pomenu ne funkcionira več. Velik odjemalec energentov je zdaj Kitajska, ki je pripravljena plačati tudi višje cene, Rusija pa je zgradila pomemben plinovod, ki je povezal obe državi, še dodaja Prebilič. "Grožnje bodo za rusko stran premalo. Gre za jasen signal, da se Putin ne boji groženj, saj ga niso odvrnile od vojaškega posredovanja."
Nato sicer nima pravne podlage za angažiranje sil v Ukrajini, saj le-ta ni članica zavezništva. Države imajo sicer možnost, da z Ukrajino sklenejo bilaterarne sporazume o vojaškem sodelovanju. Določene države, še posebej baltske, se trenutno sicer počutijo ogrožene. "Pričakovati je, da bo Nato bodisi napotil dodatne enote zavezništva na ta območja ali pa se bodo države same vključile oziroma odločile za povečanje obrambnih kapacitet. Zdi se namreč, da Putin nekaj govori, dela pa drugo."