Nato bo število sil za hitro odzivanje povečal za skoraj 8-krat

"Okrepili bomo našo prednjo obrambo. Okrepili bomo bojne skupine v vzhodnem delu zavezništva na raven brigad. Preoblikovali bomo Natove sile za hitro odzivanje in njihovo število povečali na več kot 300.000," je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Trenutno je teh v silah za hitro odzivanje v bojnih skupinah v osmih vzhodnih članicah Nata okoli 40.000 vojakov in vojakinj. Nameščeni so v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljskem, Bolgariji, Slovaškem, Madžarskem in Romuniji.

Generalni sekretar zavezništva je ob tem pojasnil, da ne bodo vseh bojnih skupin okrepili na raven brigad, ampak le nekatere.

Poleg tega bodo tja namestili več vojaške opreme in oborožitvenih sistemov, vključno s sistemi zračne obrambe. Obenem bodo v drugih članicah določene enote, ki bodo pripravljene za odhod v države na vzhodu zavezništva.

"Skupaj to predstavlja največje preoblikovanje naše skupne obrambe in odvračalne drže od hladne vojne," je poudaril Stoltenberg.

Krepitev dolgoročne odvračalne in obrambne drže Nata v luči ruske invazije na Ukrajino bo ena od glavnih tem tridnevnega zasedanja voditeljev Nata, ki se bo v torek začelo v španski prestolnici. Poleg tega bodo govorili še o nadaljnji pomoči Ukrajini, proračunskih izdatkih za obrambo in sodelovanju s partnerskimi državami.

Stoltenberg: Dva odstotka BDP za obrambo vse bolj izhodišče, ne zgornja meja

Obrambni proračuni članic zveze Nato naraščajo že osmo leto zapored, je danes v Bruslju sporočil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. "Dva odstotka BDP sta vse bolj spodnja, in ne zgornja meja," je ob predstavitvi poročila dejal Stoltenberg. Ta delež za obrambo dosega devet članic. Slovenija pa je z 1,22 odstotka BDP še pod to mejo.

Dva odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) za obrambo dosega ali presega devet članic, 19 pa jih ima jasne načrte, da to dosežejo do leta 2024.

Slovenije sicer ni niti v slednji skupini; kot je sredi meseca na zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal slovenski minister Marjan Šarec, bo Slovenija do leta 2024 izdatke za obrambo dvignila na 1,5 odstotka BDP, dva odstotka pa naj bi dosegla do leta 2030.

Glede na ocene iz poročila Nata bodo članice letos skupaj za obrambo namenile 1051 milijard dolarjev ali 13 milijard več kot v letu 2020. Od tega so ZDA prispevale 723 milijard, ostale članice - brez Islandije, ki sicer je članica zavezništva, a nima svoje vojske in posledično ne obrambnih izdatkov - pa bodo skupaj za vojsko namenile 328 milijard dolarjev.

Povprečno vse članice za obrambo namenjajo 2,57 odstotka skupnih BDP. Evropa in Kanada brez ZDA sicer skupaj "le" 1,64 odstotka BDP. Glede na leto 2021 so se obrambni izdatki celotnega zavezništva realno povečali za 1,23 odstotka, Evrope in Kanade pa za 1,16 odstotka. Slovenski obrambni proračun se je glede na Natove podatke realno povečal za 2,81 odstotka.

Cilj Nata, da mora članica za obrambo nameniti dva odstotka svojega BDP, po ocenah za letošnje leto izpolnjuje devet članic, in sicer Grčija (3,76 odstotka), ZDA (3,47 odstotka), Poljska (2,42 odstotka), Litva (2,36 odstotka), Estonija (2,34 odstotka), Velika Britanija (2,12 odstotka), Latvija (2,10 odstotka), Hrvaška (2,03 odstotka) in Slovaška (2,00 odstotka).

Najmanj v deležu BDP za obrambo namenja Luksemburg, in sicer 0,58 odstotka. Sledita Španija (1,01 odstotka) in Belgija (1,18 odstotka) ter skupaj Slovenija in Turčija z 1,22 odstotka.

Slovenija je povsem zadnja in še vedno daleč od zadanih ciljev po kriteriju vlaganj v vojaško opremo, saj z 17,9 odstotka ne dosega dogovorjenega cilja zveze, da bi se za vojaško opremo namenilo 20 odstotkov obrambnega proračuna. Enak odstotek ima po tem kriteriju tudi Portugalska, na vrhu lestvice pa je Luksemburg s 54,2 odstotka.

S 54,4 odstotka za plače vojakov je Slovenija trenutno na šestem mestu. Na vrhu po tem kriteriju so zdaj Portugalci s 63,1 odstotka obrambnega proračuna, najmanj pa v deležu proračuna za plače vojakov namenjajo v Luksemburgu - 24,1 odstotka.

Za vojaške operacije Slovenija namenja 24,1 odstotka obrambnega proračuna, za vojaške infrastrukturne projekte pa 3,6 odstotka. To je sicer več kot leta 2020, ko je ta delež znašal 1,8 odstotka, vendar pa je še vedno pod povprečjem. Največ za vojaške operacije namenja Velika Britanija, in sicer 38,9 odstotka celotnega proračuna.