Članice Nata enotne: Rusija je največja grožnja za našo varnost

"Ruska federacija predstavlja največjo in najbolj neposredno grožnjo varnosti zaveznic v Natu ter miru in stabilnosti v evroatlantskem območju," so voditelji držav Nata zapisali v deklaraciji vrha.

Kot grožnjo so Rusijo označili v strateškem konceptu Nata, ki so ga potrdili danes. V tem strateškem dokumentu so Kitajsko označili kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci pojasnil, da se novi strateški koncept močno razlikuje od dosedanjega, ki je bil sprejet leta 2010. V tem je Rusija obravnavana kot strateška partnerica, Kitajska pa sploh ni omenjena.

V deklaraciji vrha so sicer voditelji najostreje obsodili rusko agresijo na Ukrajino. Ta močno spodkopava mednarodno varnost in stabilnost, so zapisali. "Gre za očitno kršitev mednarodnega prava," so poudarili in dodali, da Rusija nosi vso odgovornost za to "humanitarno katastrofo".

Napovedali so tudi nadaljevanje in krepitev politične in praktične podpore Ukrajini. Sprejeli so celovit paket pomoči, ki med drugim vključuje gorivo, sisteme za varno komuniciranje, medicinsko pomoč, opremo za zaščito pred minami ter kemičnimi in biološkimi grožnjami, pa tudi več sto sistemov za zaščito pred droni.

Na daljši rok želi Nato Ukrajini pomagati pri menjavi opreme iz obdobja Sovjetske zveze s sodobno Natovo opremo, povečanju interoperabilnosti njene opreme ter dodatno okrepiti njene obrambne in varnostne institucije.

"Ukrajina lahko na nas računa, dokler bo treba. Zaveznice bodo še naprej zagotavljale vojaško in finančno pomoč," je povedal Stoltenberg. Pojasnil je, da so dodatno vojaško pomoč Ukrajini v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim med drugim napovedale Nemčija, Nizozemska in Norveška.

Stoltenberg je izpostavil, da se zdaj osredotočajo na pomoč Ukrajini pri krepitvi njene moči na bojišču, saj je s tem povezano tudi to, kaj bo lahko dosegla za pogajalsko mizo.

Nato pa v luči ruske agresije krepi tudi svojo obrambno in odvračalno držo, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vključuje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih državah članicah na raven brigad. Drugi je več vnaprej nameščene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo določene za delovanje na določenem območju v drugi državi. Takšne enote bodo določili prvič po koncu hladne vojne, je povedal Stoltenberg.

V okviru okrepitve obrambne in odvračalne drže bo sicer Nato povečal število sil za hitro odzivanje s trenutnih okoli 40.000 na več kot 300.000. Te dodatne sile bodo po pričakovanjih generalnega sekretarja Nata pripravljene prihodnje leto.

"Da bi storili več, bo treba tudi tudi več vlagati," je povedal generalni sekretar. Dodal je, da so se članice ponovno zavezale k izpolnjevanju zaveze iz leta 2014, da bodo za obrambo namenjale najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, so potrdili tudi zavezanost Natovi politiki odprtih vrat. Švedsko in Finsko so povabili k članstvu v Natu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov.

Ob tem so pozdravili v torek doseženi dogovor med Švedsko, Finsko in Turčijo, v skladu s katerim je ta podprla povabilo nordijskima državama.

Dogovorili so se še o novi metodologiji za beleženje vojaških izpustov toplogrednih plinov ter o konkretnih ciljih za zmanjšanje izpustov Natovih uradov in poveljstev. Do leta 2030 jih nameravajo zmanjšati za najmanj 45 odstotkov, do leta 2050 pa na ničelno stopnjo neto emisij.

Zelenski na vrhu Nata zaprosil za sodobno orožje in finančno pomoč

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditeljem zveze Nato povedal, da Ukrajina v boju proti ruski agresiji potrebuje sodobno orožje in dodatno finančno pomoč. Hkrati je pozval k sankcijam proti Rusiji, s katerimi bi Moskvi omejili zmožnost financiranja vojne.

"Ustaviti moramo prednost, ki ga ima rusko topništvo, za to pa potrebujemo sodobno topništvo," je Zelenski prek video povezave povedal na vrhu Nata v Madridu.

Hkrati je poudaril, da je ravno tako kot orožje, pomembna tudi finančna pomoč. "Rusija še vedno vsak dan prejema milijarde, ki jih uporablja za vojno. Mi pa imamo večmilijardni primanjkljaj in nimamo nafte in plina, da bi ga pokrili," je opozoril.

Po njegovih besedah bi Ukrajina za svojo obrambo potrebovala približno pet milijard ameriških dolarjev na mesec. Pozval je tudi k novim sankcijam proti Rusiji.

Voditelji članic Nata danes na vrhu v Madridu začenjajo bolj vsebinske razprave, med drugim tudi o nadaljnji pomoči Ukrajini v njenem spopadanju z rusko agresijo.

Golob kljub nasprotovanju Levice ne pričakuje težav pri potrditvi članstva Švedske in Finske v Natu

Za potrditev protokolov Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi je na koncu glasovalo enajst prisotnih poslancev, eden pa je bil proti. V razpravi je bilo slišati veliko obsodb ruske agresije na Ukrajino, zaradi česar sta se Švedska in Finska odločili za vstop v Nato, da si tako zagotovita večjo varnost. A v razpravi je bilo slišati tudi kritična stališča do Nata in predvsem ZDA.

Predsednik OZP Predrag Baković (SD) je ob koncu razprave povzel, da se je ob vseh polemikah glede vloge zveze Nato v konfliktu v Ukrajini in ruskim trditvam, da je do njenega napada prišlo zaradi "agresivnosti Nata", treba predvsem vprašati, zakaj si države sploh želijo v Nato. "Predvsem zaradi preteklih izkušenj," je poudaril.

Švedska in Finska imata pravico, da se samostojno odločata, kateri zvezi se bosta priključili, zato je treba njuno željo podpreti, ne glede na to, kakšni bodo odzivi Rusije, je poudaril Baković. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je to stališče podprl. "Mislim, da smo vsi zgroženi nad tem, kar se dogaja v Ukrajini," je dejal. "Vojna bo očitno še dolga in žalostna," je dodal.

"Ko postanejo tarče nakupovalni centri, potem smo lahko zgroženi. To kaže na neracionalnost in nepredvidljivost ruske politike v tem trenutku in to sproža strah, ki je tudi Švedsko in Finsko, ki sta sodobno oboroženi, prepričal v to, da sta bolj varni pod zaščito, ki jo zagotavlja kolektivno zavezništvo," je dejal Žbogar. Dogajajo se tektonski premiki glede varnosti v Evropi. "Mislim, da bo treba v prihodnosti govoriti o novi evropski varnostni arhitekturi, kjer pa ne bo pomemben le Nato, ampak tudi Evropa in njena varnost," je še dodal Žbogar.

Nasprotovanje širitvi Nata je v razpravi izrazil predvsem poslanec Levice Matej T. Vatovec, ki ga, kot je dejal, moti predvsem "dvoličnost" Nata. "Napad Rusije na Ukrajino je najbolj zavržna in nepredstavljiva stvar, ki se je lahko zgodila. Vendar ko govorimo o zelo odločni podpori Ukrajincem - s čimer se popolnoma strinjam, velikokrat pozabimo na druge grozote, ki se dogajajo v svetu, a so malo bolj oddaljene od nas," je dejal Vatovec.

Izpostavil je predvsem palestinsko vprašanje. "Eden največjih zunanjih partnerjev Nata, Izrael, izvaja zločine proti človečnosti na območju Palestine že 40 let, a se ta obrambna zveza ne zmeni za to," je bil kritičen poslanec Levice.

Njegovo stališče je sicer podprla tudi poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki je bila kritična, da EU "preveč sledi interesom ZDA", medtem ko da bo posledice vojne v Ukrajini nosila predvsem Evropa. A na koncu je vseeno podprla vstop Švedske in Finske v Nato.

Glede nasprotovanja Levice širitvi Nata na Finsko in Švedsko je slovenski premier pojasnil, da to predvideva že koalicijski protokol, ki so ga sklenile stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.

"Levica ima vso pravico, da se vzdrži glasovanja pri tej točki, sem pa prepričan, da bodo v tem primeru tudi opozicijske stranke zmogle državotvorno držo. In zaradi tega me niti za sekundo ne skrbi, da bi bila ta odločitev glede Finske in Švedske kakorkoli ogrožena," je premier poudaril ob prihodu na drugi dan zasedanja. Tudi za samo vlado oziroma koalicijo to nasprotovanje Levice ne pomeni nič posebnega, je še dejal.

Vlada je v torek na dopisni seji sprejela pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi ter ju poslala v potrditev odboru državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), ki je pobudo že podprl z enajstimi glasovi proti enemu. Ministra iz vrst Levice sta po poročanju časnika Delo sicer glasovala proti stališču vlade, prav tako je bil na seji OZP proti le poslanec Levice.

Biden hvaležen Erdoganu, ZDA namignile na pripravljenost prodaje bojnih letal Turčiji

Turčija je dobila, kar je želela od Švedske in Finske, preden je pristala, da ne bo več blokirala teh dveh držav v njunem postopku pridruževanja zvezi Nato, so sporočili iz urada turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Sodeč po izjavi sta torej Finska in Švedska pristali, da bosta v polni meri sodelovali s Turčijo v njenem boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in ostalim kurdskim oboroženim skupinam.

Predsednik ZDA Joe Biden se je na sestanku ob robu vrha zveze Nato zahvalil turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu, potem ko je ta sklenil dogovor s Finsko in Švedsko, ki bo nordijskima državama omogočila pridružitev zavezništvu. Visoka ameriška uradnica pa je namignila, da so ZDA pripravljene Turčiji prodati bojna letala F-16.

Uradnica ameriškega obrambnega ministrstva Celeste Wallander je novinarjem dejala, da njeno ministrstvo v celoti podpira turške načrte za posodobitev svojih oboroženih sil.

"Turčija je visoko usposobljena, visoko cenjena, strateška zaveznica Nata," je dejala in poudarila, da močna turška obramba pripomore k močnim obrambnim sposobnostim zveze.

Turčija je leta 2017 kupila ruski protiletalski sistem S-400, zaradi česar je bila deležna kritik zavezništva. ZDA so jo zaradi tega izključile iz nabave in proizvodnje ameriških bojnih letal F-35. Po tem so se v Ankari odločili za nakup letal F-16.

V torek je bila še pred formalnim začetkom zasedanja v španski prestolnici z dogovorom med Turčijo, Švedsko in Finsko odpravljena glavna ovira za širitev zveze Nato.

Nordijski državi sta maja spričo ruske agresije na Ukrajino opustili dolgoletno politiko nevtralnosti in vložili prošnjo za vstop v zavezništvo. Ankara je širitvi sprva nasprotovala, saj je vladama obeh držav očitala, da podpirata teroristične organizacije, kot je Kurdska delavska stranka (PKK).