"Še nekoliko prezgodaj je reči karkoli dokončnega o starosti, vendar je ladja najverjetneje iz merovinškega ali vikinškega obdobja, torej je stara več kot tisoč let," je povedal strokovnjak za vikinška plovila Knut Paasche.
Obdobje frankovske dinastije Merovingov je trajalo od približno leta 570 do leta 800, vikinško obdobje pa je sledilo med letoma 800 in 1050.
Arheologi Norveškega inštituta za raziskave kulturne dediščine NIKU so ostanke ladje odkrili lani s pomočjo radarja, ki zazna objekte pod površjem zemlje.
Plovilo je zakopano v gomilnem grobišču, katerega premer ocenjujejo na okrog 18 metrov, slike radarja pa kažejo, da bi bil lahko gredelj plovila dolg 13 metrov, celotno plovilo pa še nekaj metrov več.

Vikinške bojevnike pokopavali z orožjem, nakitom in ladjo, ki jih je 'odpeljala' k bogovom
Kot je za Washington Post povedal Paasche z inštituta NIKU, je bila za vikinškega bojevnika največja čast umreti v boju, saj je tako začel potovanje z ravne Zemlje v mitološko rajsko dvorano Valhalo. Ker je za pot k bogovom potreboval plovilo, so kralje in poglavarje pokopavali ne le z orožjem in nakitom, ampak tudi z ladjo. Z ladjami so bili pokopani izključno pripradniki elite - kralji, kraljice, poglavarji.
Večji sta bili ladja in gomila, pomembnejši je bil pogreb oziroma pokojnik. Na Norveškem imajo sicer po njegovih besedah le tri dobro ohranjene vikinške ladje, vse pa hranijo v muzeju v Oslu.
Omenjeno ladjo so našli na otoku Edoya, blizu morske poti, ki je v preteklosti vodila do mesta Trondheim. Območje je bogato arheološko najdišče, na bližnjem otoku Kuli so namreč že pred leti našli znameniti, več kot 900 let star kamen, znan kot Kulisteinen, na katerem je runski napis s prvo znano omembo dežele Norveške.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.