Napovedi o zviševanju milijard za oboroževanje držav se uresničujejo

Premier Keir Starmer je v govoru v spodnjem domu britanskega parlamenta dejal, da napovedan dvig predstavlja "največje trajno povečanje obrambnih izdatkov po koncu hladne vojne".

Povečanje za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda pomeni, da bo Združeno kraljestvo leta 2027 za obrambo namenilo dobrih 13 milijard funtov (16 milijard evrov) več kot dotlej, poročajo tuji mediji.

Povečanje bodo financirali z zmanjšanjem sredstev za pomoč tujini z 0,5 na 0,3 odstotka nacionalnega prihodka. Starmer je govoril o težkih odločitvah, ki da so nujne, saj se je spremenila narava vojskovanja, ki zahteva prilagoditve.

"Ta naložba pomeni, da bo Združeno kraljestvo okrepilo svoj vodilni položaj v Natu in pri kolektivni obrambi naše celine, in to vlogo moramo pozdraviti," je dejal laburistični premier, ki bo po napovedih v četrtek odpotoval v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Prav Trump je v preteklosti evropske zaveznice večkrat pozval k občutnemu povečanju obrambnih izdatkov, rekoč da ZDA ne morejo same nositi bremena kolektivne obrambe. Da se bodo morali obrambni izdatki povečati, že dlje časa napovedujejo tudi številni evropski voditelji. K povečanju poziva tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte.

"Evropski Nato" brez ZDA je iluzija

Ta v januarskem govoru pred Evropskim parlamentom v luči Trumpovih pozivov k večji porabi za obrambo dejal, da bodo morale članice Nata obrambo verjetno namenjati več kot tri odstotke BDP letno. Delež BDP za obrambo bi lahko znašal celo 3,6 ali 3,7 odstotka, a bi lahko to številko po Ruttejevem mnenju med drugim znižali s skupnimi nabavami vojaške opreme.

"Vendar pa se kljub temu bojim, da bo številka bistveno večja od dveh odstotkov, pri katerih smo zdaj," je povedal. Dodal je, da bodo razpravo o tem v okviru Nata zaključili do vrha voditeljev članic zavezništva, ki bo v drugi polovici junija v Haagu.

Da bi v prihodnjih 10–15 letih vzpostavili "evropski Nato" brez ZDA, pa je po njegovih besedah iluzija. Če bi to želeli, bi morale namreč članice za obrambo namenjati od osem do 10 odstotkov BDP.

Po Ruttejevem govoru je naš televizijski kolega Marko Gregorc za oddajo 24UR razložil, koliko za obrambo v Sloveniji trošimo danes. Lani smo v obrambo vložili slabih 905 milijonov evrov, kar je bilo nominalno največ v zgodovini države. Znesek je pomenil 1,35 odstotka bruto domačega proizvoda. Dva dostotka BDP, ki jih za financiranje zahteva Nato, smo presegli zgolj enkrat, tik ob osamosvojitvi leta 1992. Najmanj pa smo v vojsko vlagali leta 2015, le 0,93 odstotka BDP.

Slovenija bi aktualne zaveze do Nata, torej dvoodstotno financiranje, po načrtu postopoma dosegla do leta 2030. Letos bi za vojsko namenili 1,53 prihodnje leto pa 1,6 odstotka BDP.  Kar pomeni, da bo obrambni proračun v teh letih prvič presegel milijardo evrov.  Če bi plačevali dva odstotka, bi v vojaške namene trenutno plačevali slabo milijardo in 300 milijonov evrov.

Če pa bi morali res vplačevati celo do 3,7 odstotka BDP, bi to za Slovenijo glede na zadnji podatek o BDP pomenilo približno 2,4 milijarde evrov.  

Rusi in Estonci prehiteli celo Američane

Od 32 držav zavezništva je v lanskem letu cilj dveh odstotkov dosegalo 23 držav. Kar je velik skok od leta 2023, ko jih  je cilj dosegalo deset, leta 2014 pa celo le tri države.  

Glede na bruto domači proizvod v vojsko daleč največ vlagajo Poljaki, 4,12 odstotka BDP. Sledijo jim Estonci, ZDA, Latvija in Grčija. Slovenija je na repu lestvice za Kanado, Belgijo in Luksemburgom na predzadnjem mestu le pred Španijo.  

In zakaj Trump grozi, da bo zapustil zavezništvo? Če so vse države znotraj Nata skupaj za obrambo lani namenile 1185 milijard, so skoraj dve tretjini prispevali Američani, ki so v vojsko vložili kar 755 milijard dolarjev.