Poročanje izraelske televizijske Postaje 12 omenja možnosti manjših in bolj silovitih izraelskih odgovorov na napad, ki ga je Iran sprožil v noči na nedeljo. V Teheranu so napad označili za dejanje samoobrambe in odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, v katerem sta bila ubita tudi dva visoka poveljnika iranske revolucionarne garde. Poudarili so, da je bil to legitimen odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata in da si vojne ne želijo ter zatrdili, da je zanje zadeva zaključena.
Skoraj vse svetovne sile so Izrael pozvale, naj se vzdrži nadaljnih potez, ki bi zanetile iskro v sodu smodnika. Izraelski vojni kabinet je odgovarjal, da bo sam izbral način in časovnico odziva na iransko operacijo. Hočem reči, to je vojna napoved. Ker smo trenutno zadržani, ker poznamo posledice in ker z našimi partnerji razpravljamo, še preučujemo vse možnosti," pravi izraelski predsednik Isaac Hercog. Za CNN je sicer že včeraj dejal, da si Izrael ne želi vojne in da je treba vzpostaviti ravnovesje. Je pa Izrael po iranskem napadu znova prejel trdnejša zagotovila o podpori, potem ko delu zaveznikov ni ugajalo njegovo ravnanje v Gazi. Kritike izraelskih sil so skorajda potihnile.
Nekatere povračilne ukrepe naj bi Izrael lahko sprejel takoj, a je kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja razpravljal tudi o dejstvu, da Izrael želi dejavnosti koordinirati z glavno zaveznico ZDA.
Da bo Izrael odgovoril na iranski napad, je danes napovedal tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. General je to zavezo dal vojakom med obiskom oporišča Nevatim, ki je v napadu utrpelo manjšo škodo,
Biden ponovil zavezanost izraelski obrambi
Ameriški predsednik Joe Biden je danes ob obisku iraškega premierja Mohameda Šije al Sudanija v Washingtonu ponovil, da želi preprečiti širjenje bližnjevzhodnega konflikta, a ob tem dodal, da ZDA ostajajo zavezane izraelski obrambi, poročajo dopisniki iz Bele hiše.
Ravno ZDA so skupaj z Združenim kraljestvom, Francijo in Jordanijo ob iranskem napadu Izraelu stopile v bran in mu pomagale pri sestrelitvi več kot 300 iranskih izstrelkov.
Biden je v kratki izjavi medijem dejal, da je Iran sprožil napad na Izrael brez primere. "ZDA ostajajo zavezane varnosti Izraela. Zavezani smo premirju, ki bo vrnilo talce in preprečilo širjenje konflikta, bolj kot se je že razširil," je povedal Biden s čimer je mislil na talce, ki so jih zajeli pripadniki palestinskega Hamasa med napadom na Izrael 7. oktobra lani.
Biden je odnose z Irakom označil za ključne za regijo Bližnjega vzhoda in svet. Iraški premier je izrazil željo, da se partnerstvo med ZDA in Irakom sedaj, ko so premagali Islamsko državo, premakne iz varnostno-vojaškega v gospodarsko, izobraževalno in okoljsko.
Poudaril pa je, da si Irak želi novega svetovnega reda na temelju spoštovanja mednarodnega prava in zaščite civilistov. Poudaril je, da želijo ustaviti vojno v Gazi, med katero je bilo ubitih na tisoče palestinskih civilistov, in si prav tako želijo spoštovanja mednarodnih norm glede diplomatskih misij. S tem je mislil na napad na iranski konzulat v sirski prestolnici Damask 1. aprila, za katerega Iran obtožuje Izrael in je potem v soboto zato izvedel povračilni udarec.
Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da si Washington ne želi zaostrovanja, vendar bo še naprej branil Izrael, ki mu od začetka ofenzive v Gazi nudi vojaško in politično podporo.
"Ne želimo eskalacije, vendar bomo še naprej podpirali obrambo Izraela in varovali naše osebje v regiji," je po sporočilu State Departmenta dejal Blinken na začetku srečanja z Alijem Tamimom. Ta je dejal, da je njegova vlada zaskrbljena, da bi se regija lahko zapletla v širšo vojno, ki bi ogrozila mednarodno varnost in zaščito, ter vse strani pozval k zadržanosti.
Gutterres jasen: Svet si ne more privoščiti nove vojne
Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres je v Varnostnem svetu opozoril, naj ne stopnjujejo napetosti s povračilnimi ukrepi proti Iranu, saj je Bližnji vzhod že tako na robu.
"Ljudje na Bližnjem vzhodu se soočajo z resnično nevarnostjo uničujočega konflikta v polnem obsegu. Zdaj je čas za umiritev in deeskalacijo, niti tista regija niti svet si ne moreta privoščiti nove vojne," je Gutteres opozoril na izrednem zasedanju Varnostnega sveta po napadu Irana na Izrael.
Izraelski veleposlanik je bil sicer precej bolj oster do Irana. "Svet mora danes ukrepati in obsoditi Iran zaradi njihovega terorizma," je dejal Gilan Erdan. Zaenkrat so vse oči uprte v Izrael, ki razmišlja o odzivu na napad.
Razprava na zasedanju je bila sicer kar napeta, Erdan je iranske odposlance večkrat obtožil, da si Iran prizadeva za svetovno prevlado in da njihov napad dokazuje, da Teheranu ni mar za muslimane ali islam. To je utemeljil s posnetkom, ki kaže, kako je Izrael nad jeruzalemsko mošejo Al Aqsa prestregel iransko brezpilotno letalo. Pozval je tudi, naj se Iranska revolucionarna garda razglasi za teroristično organizacijo.
Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeid Iravani pa je medtem odgovoril, da je bila operacija njegove države v celoti izvedena v skladu s pravico Irana do samoobrambe, ki je opredeljena v 51. členu Ustanovne listine ZN. Dodal je tudi, da Iran nima namena sodelovati v konfliktu z ZDA, vendar je hkrati opozoril, da bodo uporabili pravico do sorazmernega odgovora, če bodo ZDA začele vojaško operacijo proti njim.
Izredno zasedanje VS ZN je potekalo na zahtevo Izraela, ki so ga sklicali zaradi neposrednega napada Irana z več kot 200 brezpilotnimi letali, manevrirnimi raketami in balističnimi izstrelki na Izrael, kar je očitna kršitev Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava.
Tudi ameriški veleposlanik se je strinjal, da svet ne sme pustiti iranskih dejanj brez odziva, saj da Iran že predolgo krši vse svoje obveznosti, saj oborožuje libanonsko oboroženo skupino Hezbolah, omogoča in oborožuje tudi jemenske upornike Hutijevce, na koncu pa še pošilja brezpilotna letala Rusiji.
Predstavnik Ruske federacije je medtem skeptično opozoril Guterresa, da je bil zelo odziven pri obsodbah dejanj Irana, vendar pa ni bil tako odziven pri izraelskih napadih na iranski konzulat.
A je bil Gutteres jasen. Obsodil je sicer resno stopnjevanje, ki ga predstavlja napad Irana na Izrael, hkrati pa tudi opozoril Izrael, ki je 1. aprila napadel iranski konzulat v Damasku ter poudaril, da je treba v skladu z mednarodnim pravom v vseh primerih spoštovati načelo nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih prostorov ter osebja.
Iranski zunanji minister: Iran ni imel druge izbire
Amirabdolahian je v nedeljo po telefonu govoril z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom in v pogovoru kritiziral domnevni izraelski napad na iranski konzulat v sirski prestolnici Damask 1. aprila, je sporočilo zunanje ministrstvo v Teheranu.
Iran po neukrepanju Združenih narodov "ni imel druge izbire, kot da kaznuje sionistični režim v okviru svoje legitimne obrambe", je dejal minister, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa. Borrell pa je v pogovoru z Amirabdolahianom v imenu EU najostreje obsodil iranski napad na Izrael in Teheran posvaril pred nadaljnjim stopnjevanjem ob že tako napetih razmerah v regiji ter vse strani pozval k zadržanosti, so sporočili v Bruslju.
Skupina G7 obsoja napad na Izrael
Skupina, ki jo sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA, so najostreje obsodile napad na Izrael. "Izraelu in njegovemu ljudstvu izražamo popolno solidarnost in podporo ter ponovno potrjujemo svojo zavezanost njegovi varnosti."
Kot so dejali, je Iran prispeval k destabilizaciji regije, čemur se je treba izogniti, zahtevajo pa tudi, da Iran preneha z napadi. "Pripravljeni smo sprejeti nadaljnje ukrepe zdaj in v primeru destabilizacijskih pobud."
Vendar so dodali, da bodo okrepili humanitarno pomoč v Gazi in si prizadevali za takojšnje in trajno premirje ter izpustitev vseh talcev s strani Hamasa.
Francija, Nemčija in Velika Britanija proti stopnjevanju napetosti
"Storili bomo vse, da se izognemo obsežnemu požaru, torej eskalaciji," je v pogovoru za televizijski kanal BFMTV danes dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Izrael bi bilo treba po njegovih besedah prepričati, da odgovor, ki ga napoveduje, ne bi pomenil dodatnega stopnjevanja napetosti. Bi pa bilo treba Iran nadalje izolirati in zaostriti sankcije proti Iranu, je menil Macron, ki je že v nedeljo ostro obsodil iranski napad.
Obsodbo napada je danes med obiskom na Kitajskem ponovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki pa je zaradi uspeha izraelskega odziva pozval k zadržanosti. "Vsi se strinjajo, da je način, kako je Izraelu uspelo uspešno odvrniti ta napad, resnično izjemen," je dejal Scholz in dodal, da tovrstnega uspeha ne gre zapraviti, zaradi česar sedaj poziva k zadržanosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Podoben poziv je na Izrael danes naslovil tudi britanski zunanji minister David Cameron in menil, da mora Izrael sedaj sprejeti zmago in se osredotočiti na osvoboditev svojih talcev z območja Gaze.
"Močno si želimo izogniti eskalaciji in reči prijateljem v Izraelu, da je čas za razmislek z glavo tako kot s srcem," je dodal za radijsko postajo Times Radio. Iranski napad je označil za dvojni poraz, češ da je skoraj v celoti spodletel, obenem pa da ves svet lahko vidi, kako škodljiv vpliv ima država v regiji.
Oblasti v Nemčiji, Franciji, Belgiji in na Češkem so danes zaradi prvega neposrednega napada Irana na izraelsko ozemlje poklicale iranske veleposlanike na pogovor.
"Na zagovor smo poklicali iranskega veleposlanika. Belgija odločno obsoja iranski napad na Izrael. Vse strani pozivamo k čim večji zadržanosti. Izogniti se je treba stopnjevanju napetosti v regiji," je dejala belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib. Belgija je s svojo potezo sledila oblastem v Parizu, Berlinu in Pragi, kjer so prav tako obsodili iranski napad in vse strani pozvali k zadržanosti.
"Francija si skupaj s partnerji prizadeva za umiritev razmer in vse poziva k zadržanosti. Ponovno je zahtevala tudi takojšnjo izpustitev naših državljanov, ki so samovoljno pridržani v Iranu," je pojasnilo francosko zunanje ministrstvo.
"Odločil sem se, da danes na zagovor pokličem iranskega veleposlanika. Češka je Iranu jasno sporočila, da je z napadom na Izrael prestopil vse meje. Iranski režim ogroža varnostne razmere v regiji," pa je poudaril češki zunanji minister Jan Lipavsky.
Letališča v Iranu po napadu na Izrael znova odprta
Kot je poročala iranska tiskovna agencija Irna, so v državi zgodaj davi odpravili omejitve zračnega prometa. Mednarodni letališči v Teheranu kot tudi ostala letališča po državi, vključno s Tabrizom, Mašhadom in Širazom, znova delujejo kot običajno, poročanje Irne povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Lete so prekinili po tistem, ko je Iran v soboto zvečer z droni in raketami izvedel napad na Izrael iz maščevanja za zračni napad na iranski konzulat v sirskem Damasku 1. aprila, za katerega Teheran obtožuje Izrael.
Nekatere mednarodne letalske družbe, med njimi nemška Lufthansa, so pred iranskim napadom in iz bojazni pred morebitnimi izraelskimi povračilnimi ukrepi odpovedale lete v Iran ali se začele izogibati zračnemu prostoru Irana, denimo avstralski Qantas.
Zaradi iranskega napada so zračni prostor s sobote na nedeljo začasno zaprle tudi druge države na Bližnjem vzhodu, med drugim Jordanija, Irak in Libanon, ki pa so ga medtem ponovno odprle.
Izrael nadaljuje napade na Gazo
"Tudi ko smo bili tarča napada Irana, nismo niti za hip izpred oči izgubili svoje bistvene naloge v Gazi, ki vsebuje rešitev talcev iz rok Hamasa, zastopnika Irana," je v nedeljo zvečer zatrdil tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari.
V enklavi naj bi bilo še okrog 133 talcev in glede na zadnje informacije vojske se ti med drugim nahajajo v mestu Rafa. "Hamas še vedno zadržuje naše talce v Gazi. Talci so tudi v Rafi in storili bomo vse, kar lahko, da jih pripeljemo domov," je v nedeljo novinarjem dejal Hagari.
V ločeni izjavi je vojska sporočila, da je v boj v oblegani enklavi vpoklicala še dve brigadi. Kam jih bodo namestili, ni navedla, je pa pred le nekaj dnevi vojska umaknila vse svoje enote razen ene brigade iz mesta Han Junis na jugu.
Na obrambnem ministrstvu so takrat umik pojasnjevali s potrebo po pripravi na prihodnje misije, vključno z misijo v Rafi. Izraelski premier Netanjahu je kljub mednarodnim svarilom odločen izvesti ofenzivo na Rafo, ki jo predstavlja kot zadnjo veliko utrdbo palestinskega islamističnega gibanja Hamas. V mesto se je sicer po ocenah ZN zateklo 1,5 milijona zaradi spopadov razseljenih Palestincev.
Izrael je ofenzivo na Gazo sprožil po napadu Hamasa 7. oktobra lani, ko so njegovi pripadniki na jugu Izraela ubili okoli 1170 ljudi, še 250 pa jih zajeli. V izraelskih napadih je bilo na območju Gaze od začetka vojne ubitih več kot 33.700 ljudi.
