Župan ruske prestolnice Sergej Sobjanin je sporočil, da se je v zgodnjih jutranjih urah zgodil še en poskus napada na Moskvo z ukrajinskimi droni. "V tem trenutku so bili vsi napadi odbiti s strani naše protiletalske obrambe, vsa brezpilotna letala pa sestreljena. Zaradi varnostnih razlogov smo preusmerili nekatere lete z letališča Vnukovo. Ob 9. uri bodo vse omejitve odpravljene. V napadu po doslej zbranih obvestilih ni bilo žrtev ali poškodovanih, vse nujne službe so na kraju dogodkov."
Nekateri ruski mediji pa poročajo, da naj bi eden od dronov zadel administrativno poslopje v vojaški bazi, ki se nahaja v kraju Kubinka, 63 kilometrov zahodno od Moskve. Prestavljenih oz. preusmerjenih je bilo pet letov, in sicer prihodi iz Šarm el Šejka, Mahačkale, Čeljabinska in Novosibirska. Letala naj bi nekaj časa krožila okrog letališča, nato pa po razglasitvi konca nevarnosti pristala.
Obrambno ministrstvo je naknadno sporočilo, da je šlo za pet dronov, štiri naj bi uničili na območju Nove Moskve, petega pa prizemljili v distriktu Odnicovo s pomočjo orožja za elektronsko bojevanje.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je za prelet dronov prav tako obtožila Ukrajino. "Poskus kijevskega režima, da napade območje, kjer se nahajajo objekti civilne infrastrukture, vključno z letališčem, kjer poteka tudi mednarodni letalski promet, je novo teroristično dejanje," je izjavila na Telegramu.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani sta bili Moskva in njena regija, ki je od ukrajinske meje oddaljena več kot 500 kilometrov, redko tarči napadov z brezpilotnimi letalniki, čeprav se je število tovrstnih napadov drugod po Rusiji povečalo.
Rusko zunanje ministrstvo je pozneje sporočilo še, da "ukrajinski napadi z droni na rusko ozemlje ne bi bili mogoči brez pomoči ZDA in zveze Nato". Ob tem je zatrdilo, da je Zahod "usposabljal operaterje dronov in zagotavljal potrebne obveščevalne podatke za izvajanje tovrstnih zločinov".
Ruski napadi so terjali več žrtev v Ukrajini
Na jugu in severovzhodu Ukrajine so ruski napadi terjali nove smrtne žrtve. Poleg treh smrtnih žrtev je bilo v napadu na stanovanjski blok v mestu Sumi poškodovanih 21 ljudi, so sporočile mestne oblasti, ki so današnji dan razglasile za dan žalovanja.
Ruska vojska je je glede na navedbe ukrajinske strani v napadih na civilno infrastrukturo v mestu Sumi, v Donecku in Zaporožju uporabila iranske drone tipa šahed. O ranjenih civilistih danes poročajo tudi iz regije Harkov, kjer je po ukrajinskih navedbah po ruskem napadu bolnišnično oskrbo prejelo 31 ljudi. Med njimi naj bi bilo devet otrok, vključno z dvema dojenčkoma.
Kot je sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, so ruski izstrelki zadeli parkirišče pred stanovanjskim objektom v kraju Pervomajskij, pri čemer je zagorelo več vozil. Na posnetkih iz mesta na vzhodu Ukrajine, ki šteje 28.000 ljudi, je videti številna uničena vozila, več njih pa je sila eksplozije tudi obrnila na streho.
Spopadi v regijah Bahmut in Doneck se medtem nadaljujejo, je danes sporočil ukrajinski generalštab, ki dodaja, da ruska vojska najintenzivneje obstreljuje mesta Liman, Bahmut, Avdijivka in Marinka. V regijah Herson in Zaporožje pa ruska vojska obstreljuje več kot 30 lokacij, da bi ukrajinskim oboroženim silam tako onemogočila napredovanje, so še sporočili.
Ukrajina se že 16 mesecev z zahodno pomočjo brani pred rusko invazijo. Nedavno je sprožila tudi protiofenzivo, s katero želi pridobiti nazaj ozemlja, ki so jih zasedle ruske sile.
Rusija ne vidi razlogov za podaljšanje sporazuma o izvozu žita
Ruske oblasti so sporočile, da ne vidijo razlogov za podaljšanje sporazuma o izvozu ukrajinskega žita preko Črnega morja, ki se sicer izteče 17. julija. Ob tem je bila Moskva kritična do ovir pri izvozu lastnega žita in gnojil ter ponovno opozorila, da večina izvoženega ukrajinskega žita pristane v državah z visokim dohodkom.
Moskva je v preteklosti že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu, če ne bodo v zadostni meri odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil. Junija je Kijev obtožila tudi, da je razstrelil del cevovoda Togliatti-Odesa, ki ga je Rusija pred invazijo na Ukrajino uporabljala za izvoz amonijaka, ključne sestavine umetnih gnojil.
Po začetku ruske invazije je Moskva prenehala uporabljati cevovod, ponovna vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka pa je že dlje časa eden od pogojev Moskve za nadaljevanje nemotenega izvajanja sporazuma o izvozu žita iz Ukrajine.
Rusko zunanje ministrstvo je prav tako ponovno opozorilo, da večina izvoženega ukrajinskega žita pristane v državah z visokim dohodkom, kar je sicer v nasprotju s podatki, ki jih navajajo Združeni narodi in Ukrajina.
Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je v začetku meseca na Twitterju Rusijo obtožil, da je 26. junija zaustavila registracijo ukrajinskih ladij. Zaradi tega pa sedaj že 29 ladij s skupno 1,4 milijona ton žita ne more zapustiti pristanišč, je dodal. Moskva je sicer danes obljubila, da bodo ladje pristanišča lahko zapustile pred iztekom sporazuma, torej do 17. julija.
